solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del
Sentenca
Naročitelj in izvajalec del na nepremičnini odgovarjata solidarno tretji osebi za škodo, ki sta ji jo povzročila v zvezi z izvajanjem teh del (187. člen OZ). Solidarna odgovornost pomeni, da lahko oškodovanec zahteva povrnitev celotne škode od kateregakoli od obeh subjektov ali od obeh skupaj, pri čemer se odgovornost razteza na vso škodo, ki je v neposredni vzročni zvezi z opravljanjem gradbenih oziroma obnovitvenih del na nepremičnini.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da solidarna odgovornost po 187. členu OZ ni omejena le na neposredne pogodbene stranke, temveč temelji na dejstvu izvajanja del v okviru naročila naročitelja.
VSC sodba Cpg 335/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je v konkretni zadevi presojalo pasivno legitimacijo podizvajalca v razmerju do tretjega oškodovanca, pri čemer je izpostavilo, da solidarna odgovornost po 187. členu OZ veže naročitelja in izvajalca, ne pa nujno tudi podizvajalca.
VSL sodba I Cp 2490/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da 187. člen OZ ni ustrezna podlaga za presojo odgovornosti za varnost na gradbišču, saj se nanaša na solidarno odgovornost do tretjih, ne na kršitev varnostnih predpisov pri delu.
VSC sodba Cp 762/2013 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razsodilo, da tožena stranka, ki ni bila niti naročitelj niti izvajalec del, ne more biti solidarno odgovorna za škodo, nastalo pri izvajanju gradbenih del.
VSL sodba II Cp 1414/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za pasivno legitimacijo naročitelja nujno, da je podana primarna odškodninska odgovornost izvajalca del, ki je dejansko izvajal gradbena dela na nepremičnini.
VSM sodba I Cp 432/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da solidarna odgovornost po 187. členu OZ zahteva dokazan obstoj naročniškega razmerja med naročiteljem in izvajalcem del na nepremičnini.
Sodba II Ips 1121/2008 — Vrhovno sodišče