solidarna odgovornost za škodo
Sentenca
Solidarna odgovornost za škodo nastane, kadar več oseb povzroči škodo z dejanjem, ki ga ni mogoče razmejiti na posamezne prispevke storilcev. V takšnem primeru vsi udeleženci odgovarjajo za celotno škodo nerazdelno, ne glede na to, ali je mogoče natančno določiti delež posameznega povzročitelja. Solidarnost zagotavlja oškodovancu celovito poplačilo terjatve od kateregakoli izmed solidarnih dolžnikov.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Pravilnik o vrstah vzdrževalnih…)
- Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah (Pravilnik o zahtevah za nizkonap…)
- Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ)
- Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT)
- Zakon o javnih cestah (ZJC)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o Kobilarni Lipica (ZKL)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (ZDARS)
- Zakon o občinskem redarstvu (ZORed)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
Iz posameznih sodb
-
Pri uveljavljanju zahtevka Zavoda se solidarna odgovornost tretjih povzročiteljev škode ne zmanjšuje z upoštevanjem njihovih posamičnih prispevkov k nastanku škode.
VSK Sodba Cpg 59/2023 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je sodišče poudarilo, da je za odškodninsko odgovornost toženca solidarno s starši mladoletne oškodovanke nerelevantno, kolikšen je njun medsebojni delež odgovornosti.
VSC Sodba Cp 296/2022 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 186. člen -
Solidarna odgovornost je bila vzpostavljena med lastnikom zemljišča in lastnikom kanalizacijskega omrežja zaradi nastale premoženjske škode zaradi zamakanja.
VSL Sodba II Cp 137/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v tem primeru spremenilo sodbo tako, da je toženi stranki naložilo solidarno plačilo odškodnine skupaj s hokejskim društvom, saj je škoda izvirala iz istega škodnega dogodka.
VSL Sodba II Cp 167/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je šlo za odškodninsko odgovornost udeležencev pretepa.
VSL Sodba I Cp 101/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo solidarno odgovornost med delodajalcem in uporabnikom delovne sile za škodo, nastalo pri delu.
VDSS Sodba Pdp 320/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožencem ni mogoče pripisati solidarne odgovornosti za škodo, ker med njihovim ravnanjem in zatrjevano škodo tožeče stranke ni bila dokazana pravno relevantna vzročna zveza.
VSK Sodba I Cpg 213/2018 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožnik lahko zahteva plačilo odškodnine tudi od drugih oseb, ki so sodelovale pri povzročitvi škode, čeprav je glede dela škode že pridobil pravnomočni izvršilni naslov zoper enega od solidarnih dolžnikov, pri čemer se prepreči le dvojna povrnitev iste škode.
VSRS Sodba II Ips 311/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je solidarno odgovornost tožencev utemeljilo na podlagi njihovega skupnega ustvarjanja nevarne situacije (električna napeljava), pri čemer prispevka posameznega toženca k nastanku požara ni bilo mogoče razmejiti.
VSL Sodba I Cp 1073/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru so solastniki stavbe solidarno odgovorni za škodo, nastalo zaradi opustitve vzdrževanja skupnih delov stavbe.
VSC sodba Cp 491/2016 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kot obliko solidarne odgovornosti prepoznalo ravnanje osebe, ki je odkupovala ukradene predmete in s tem pomagala prikriti storilca kaznivega dejanja.
VSL sodba I Cp 349/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru sta delodajalec in družba, h kateri je bil delavec napoten na delo, solidarno odgovorna za škodo, ker sta oba s svojimi opustitvami (kršitev predpisov o varstvu pri delu in nezagotavljanje varnega dela) skupaj povzročila nezgodo pri delu.
VDSS sodba Pdp 1410/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila solidarna odgovornost uporabljena za udeležence pretepa, kjer je bilo več potencialnih povzročiteljev iste škode.
VSL sodba III Cp 2634/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila solidarna odgovornost ugotovljena za osebo, ki je s svojim ravnanjem prikrivala kaznivo dejanje vloma in odtujitve, s čimer je postala odškodninsko odgovorna poleg neposrednih storilcev.
VSL sodba II Cp 387/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je uporabilo solidarno odgovornost za škodo, povzročeno z nezmožnostjo uporabe poslovnega prostora, ki sta ga tožencu zasedala zaporedoma.
VSM sodba in sklep I Cp 1384/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je solidarno odgovornost uporabilo v primeru poškodovanja, kjer zaradi sodelovanja več oseb ni bilo mogoče ugotoviti, kdo izmed njih je povzročil katero izmed konkretnih poškodb.
VSM sodba I Cp 1228/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je solidarno odgovornost utemeljilo na opustitvi dolžnega ravnanja (preverjanje ugasnjenosti ogorkov) vseh udeležencev, ki so skupaj kadili ob seniku.
Sodba in sklep II Ips 316/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo uporabo 3. odstavka 133. člena OZ za odgovornost naročnika pri gradnji avtocest, saj ta določba ureja škodo pri splošno koristni dejavnosti, ne pa solidarne odgovornosti naročnika in izvajalca.
VSL sodba in sklep I Cpg 636/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V primeru soobstoja odgovornosti voznika motornega vozila in upravljavca ceste kot tretje osebe, oba odgovarjata oškodovancu solidarno.
VSL sodba II Cp 3286/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je solidarno odgovornost države utemeljilo na kumulativnem delovanju opustitve vpisa plombe in zamolčanju obremenitve nepremičnine, pri čemer deležev posameznih povzročiteljev ni bilo mogoče določiti.
VSL sodba II Cp 991/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je solidarno odgovornost utemeljilo na skupnem učinku neustrezne rekonstrukcije ceste s strani občine in neustreznega vzdrževanja struge reke s strani države.
VSL sodba II Cp 2116/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženec je bil kot eden od sopovzročiteljev onesnaženja vode spoznan za odgovornega za nastalo škodo na podlagi pravil o solidarni odgovornosti.
Sodba II Ips 557/2008 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila solidarna odgovornost utemeljena z dejstvom, da sta toženca skupaj (družno) izvedla fizični napad na tožnika.
Sodba in sklep II Ips 94/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je toženca obsodilo le na plačilo sorazmernega deleža škode, saj je bil njegov prispevek k nastali škodi ločen od prispevka drugih oseb (staršev).
Sodba II Ips 1200/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo toženčevo sklicevanje na prispevek tretje osebe (solastnika objekta) k nastanku škode, saj to ne zmanjšuje njegove solidarne odgovornosti za celotno škodo.
Sodba in sklep II Ips 837/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ugovor objektivno odgovorne osebe glede delitve krivde s tretjim v odškodninskem sporu z oškodovancem ni utemeljen, saj je to vprašanje notranjega regresnega razmerja.
VSL sodba II Cp 209/2003 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pravilo se nanaša na možnost oškodovanca, da prosto izbira, katerega izmed solidarnih dolžnikov (mladoletnik ali starši) bo tožil za povrnitev škode.
VSL sklep II Cp 1464/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo solidarno odgovornost več oseb, ki so skupaj sodelovale v fizičnem napadu na tožnika.
VSC sodba Cp 535/2000 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da zavarovalnica in povzročitelji prometne nesreče odgovarjajo solidarno ne glede na njihova medsebojna razmerja ali deleže sokrivde, kadar gre za zahtevek nekrivega oškodovanca.
VSL sodba II Cp 1764/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da pravilo o sorazmerni odgovornosti družbenikov po 1203. členu ODZ ne izključuje uporabe določb ZOR o solidarni odgovornosti za škodo, povzročeno s protipogodbenim ravnanjem članov ansambla.
Sodba II Ips 19/99 — Vrhovno sodišče
-
Solidarna odgovornost je bila vzpostavljena med ponarejevalcem čeka in banko, ki je zaradi opustitve skrbnosti pri preverjanju podpisa omogočila vnovčenje nepristnega čeka.
Sodba III Ips 12/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da solidarna odgovornost naročnika in izvajalca ne izključuje odgovornosti imetnika nevarne stvari, temveč se njune obveznosti lahko prekrivajo v razmerju do oškodovanca.
Sodba II Ips 473/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je solidarno odgovornost upravljalcev kopališč utemeljilo na skupnem opuščanju varnostnih ukrepov in neoznačenosti meje med kopališčema, kar je onemogočilo varno obratovanje.
Sodba II Ips 86/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da zamudne obresti za solidarno zavezano zavarovalnico tečejo od istega dne kot za povzročitelja nesreče, čeprav je bila sodna odločitev o njeni obveznosti izdana kasneje.
Sodba II Ips 393/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da solidarna odgovornost ni neomejena, temveč je časovno in vsebinsko vezana na obdobje ter obseg izvajanja gradbenih del, ki so povzročila škodo.
Sodba in sklep II Ips 107/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče o seštevanju zavarovalnih vsot v primeru, ko sta obe vozili, udeleženi v prometni nesreči, zavarovani pri isti zavarovalnici.
VSL sodba in sklep II Cp 1223/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da so naročnik del, glavni izvajalec in podizvajalec oškodovancu solidarno odgovorni za škodo, povzročeno med izvajanjem del na nepremičnini, ne glede na to, kdo je neposredno izdal navodilo za izvedbo konkretnega opravila.
Sodba III Ips 40/93 — Vrhovno sodišče