solidarnost dolžnikov
Sentenca
Solidarnost dolžnikov se ne domneva, temveč mora biti kot taka jasno opredeljena v tožbenem zahtevku in posledično v sodbenem izreku. Če solidarna odgovornost ni izrecno določena, se obveznost šteje za deljivo, pri čemer se dolg med dolžnike deli na enake dele, razen če je z zakonom ali pogodbo določena drugačna delitev (393. člen OZ, 412. člen ZOR).
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je sodišče poudarilo, da je zaradi odsotnosti izključitve solidarnosti v pogodbi pravno nepomembno, ali je izročitev bančne garancije deljiva ali nedeljiva obveznost.
VSL sodba I Cpg 1458/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 393. člen OZ · 393. člen, odstavek 1 OZ · 394. člen OZ · 395. člen OZ · 395. člen, odstavek 1 OZ · 404. člen OZ · 404. člen, odstavek 1 OZ · 416. člen OZ · 416. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 24. člen ZFPPIPP · 24. člen, odstavek 2 ZFPPIPP · 265. člen ZFPPIPP · 265. člen, odstavek 3 ZPP · 12. člen ZPP · 9. člen -
Sodišče je pojasnilo, da zgolj materialnopravna podlaga za solidarnost ne zadošča, če ta ni jasno izražena v izreku sodbe.
Sklep II Ips 150/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji dovoljenosti revizije ugotovilo, da ker solidarnost tožencev ni bila izkazana, se znesek zahtevka deli na dele, kar vpliva na izračun vrednosti spornega predmeta za posameznega toženca.
Sklep II Ips 341/2010 — Vrhovno sodišče
-
V konkretni zadevi je bila revizija zavržena, ker se je izpodbijana vrednost spornega predmeta delila na dva toženca, zaradi česar vrednost za posameznega toženca ni dosegala praga za dovoljenost revizije.
Sklep II Ips 546/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da so vsi uporabniki nepremičnine, ki so zavezani k plačilu javne storitve, tožeči stranki odgovorni solidarno, kar izključuje možnost, da bi se za isto storitev izstavljalo več računov v višini celotne obveznosti posameznim članom gospodinjstva.
VSM sodba I Cp 1263/2005 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavani zadevi solidarnost obveznosti uporabnikov priključka ni bila niti dogovorjena niti predpisana, zato je sodišče dolžnost razdelilo na enake dele.
VSL sodba I Cp 5118/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da upniki ne morejo uveljavljati solidarne odgovornosti dolžnikov v izvršbi, če je bila v sodni poravnavi določena razdelitev obveznosti na posamezne dele za vsakega dolžnika.
VSL sklep III Cp 728/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da upnik ne more razpolagati z dvema ločenima izvršilnima naslovoma za celoten znesek iste obveznosti proti solidarnim dolžnikom, če je bil znesek že v celoti prisojen.
VSL sodba II Cp 999/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da soustanovitelj skupne obratovalnice solidarno odgovarja za obveznosti iz gospodarske pogodbe in ne more uveljavljati zgolj delne odgovornosti glede na svoj delež v obratovalnici.
VSK sodba Cpg 418/99 — Višje sodišče v Kopru