solidarnost upnikov
Sentenca
Solidarnost na upniški strani se ne domneva, zato mora iz izvršilnega naslova jasno izhajati, da gre za solidarno terjatev. Če solidarnost ni izrecno določena, se šteje, da je obveznost deljiva, kar pomeni, da lahko vsak od sospornikov zahteva le svoj del terjatve (393. člen OZ).
Iz posameznih sodb
-
V obravnavanem primeru je sodišče ugotovilo, da terjatev na upniški strani ni solidarna, zato se za presojo dovoljenosti revizije upošteva vrednost posameznega zahtevka vsakega upnika posebej.
VSRS Sklep II DoR 214/2017 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka v konkretnem primeru ni uspela izkazati, da je edina upravičenka do celotne zavarovalnine, zato je bila obramba zavarovalnice zoper izplačilo celotnega zneska utemeljena.
VSL Sodba I Cpg 867/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da tožeča stranka kot solastnica ne more zahtevati celotne odškodnine za škodo na stavbi, če ni dokazana solidarnost upnikov.
VSL sklep I Cpg 998/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeče stranke so s skupno tožbo uveljavljale solidarno poplačilo terjatev iz naslova neupravičeno plačanih sredstev za kotlovnico.
VSL sodba I Cpg 444/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi tožnika nista bila solidarna upnika, zato je bilo napačno zahtevati in dosoditi skupno rento brez razdelitve na posamezne dele.
VSK sklep Cp 682/2013 — Višje sodišče v Kopru
-
V tej zadevi so solastnice stavbe s postavitvijo tožbenega zahtevka na plačilo celotne uporabnine za neupravičeno uporabo skupnih delov stavbe vzpostavile solidarnost upnikov, s čimer so si izbrale način poplačila terjatve.
VSL sklep I Cp 2434/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da izpolnitev obveznosti do enega od solastnikov (kupcev) ne pomeni avtomatične izpolnitve obveznosti do drugega solastnika, če solidarnost ni bila dogovorjena.
VSL sklep I Cp 387/2000 — Višje sodišče v Ljubljani