solidarnostna pomoč
Sentenca
Solidarnostna pomoč je pravica iz delovnega razmerja, ki izvira iz kolektivne pogodbe in ne iz zakona. Delavcu pripada v primerih, določenih s kolektivno pogodbo, kot je na primer daljša bolezen, pri čemer se pogoji za pridobitev pravice presojajo za vsako koledarsko leto posebej. Če delavec v posameznem letu izpolni s kolektivno pogodbo določene kriterije, je upravičen do izplačila pomoči za to obdobje, ne glede na to, ali je pogoje izpolnil že v preteklih letih.
- Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (KPND)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Aneks h Kolektivni pogodbi za ne…)
- Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Aneks h Kolektivni pogodbi za ne…)
- Kolektivna pogodba za lesarstvo (Kolektivna pogodba za lesarstvo)
- Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (ZIUZEOP)
- Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije (Kolektivna pogodba za dejavnost…)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti (Kolektivna pogodba za negospodar…)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn ter za kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (Kolektivna pogodba za dejavnost…)
- Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF)
- Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti Slovenije (KPtoupd)
- Kolektivna pogodba za dejavnost elektroindustrije Slovenije (Kolektivna pogodba za dejavnost…)
- Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (ZVNDN)
- Zakon o kolektivnih pogodbah (ZKolP)
- Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR)
- Kolektivna pogodba med delavci in podjetji drobnega gospodarstva (Kolektivna pogodba med delavci i…)
- Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (SKPG)
- Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva (KPdg)
- Razlaga kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Razlaga kolektivne pogodbe za ne…)
- Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (Kolektivna pogodba dejavnosti go…)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da stroški zaščitne opreme in časovna obremenitev zaradi šolanja otrok na domu v času epidemije COVID-19 sami po sebi ne pomenijo socialne stiske, ki bi utemeljevala izplačilo solidarnostne pomoči.
VDSS Sodba Pdp 557/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj razglasitev epidemije COVID-19 ne predstavlja zadostne podlage za avtomatično upravičenost do solidarnostne pomoči brez izkazane konkretne socialne stiske ali škode.
VSRS Sodba VIII Ips 24/2023 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da znižanje dohodkov zaradi varstva otroka med epidemijo predstavlja okoliščino, ki utemeljuje pravico do solidarnostne pomoči, ne glede na to, ali je delavec imel finančne težave zaradi predhodno sklenjenih kreditov.
VDSS Sodba Pdp 646/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da morajo biti stroški zdravljenja povezani z obdobjem najmanj petmesečne nepretrgane bolniške odsotnosti.
VDSS Sodba Pdp 632/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da zgolj razglasitev epidemije COVID-19 kot elementarne nesreče ne predstavlja zadostnega pogoja za izplačilo solidarnostne pomoči, če delavec ne izkaže dejanske stiske, ki bi jo s pomočjo premostil.
VDSS Sodba Pdp 404/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: Aneks h Kolektivni pogodbi za ne… · 6. člen -
Sodišče je presodilo, da dogovor med delodajalcem in sindikatom o neizplačilu solidarnostne pomoči določenemu delavcu nima pravnega učinka, če so pogoji iz panožne kolektivne pogodbe objektivno izpolnjeni.
VDSS Sodba Pdp 129/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da so kriteriji za dodelitev solidarnostne pomoči v kolektivni pogodbi dovolj določni, tudi če zahtevajo vsebinsko presojo delodajalca v vsakem posameznem primeru.
VDSS Sodba Pdp 70/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: Kolektivna pogodba za lesarstvo · 56. člen Kolektivna pogodba za lesarstvo · 56. člen, odstavek 3 Kolektivna pogodba za lesarstvo · 56. člen, odstavek 3, alinea 1 Kolektivna pogodba za lesarstvo · 56. člen, odstavek 5 ZDR-1 · 36. člen ZDR-1 · 36. člen, odstavek 1 ZPP · 285. člen ZPP · 286. člen -
Sodišče je presodilo, da zgolj razglasitev epidemije SARS-CoV-2 ne pomeni avtomatičnega upravičenja do solidarnostne pomoči za vse javne uslužbence, če ni izkazana konkretna prizadetost delavca.
VDSS Sodba X Pdp 558/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da epidemija nalezljive bolezni sama po sebi ne ustvarja avtomatične pravice do solidarnostne pomoči, če delavec ne izkaže dejanskih težav ali stiske, ki bi jih bilo treba s pomočjo premostiti.
VDSS Sodba X Pdp 519/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: KPND · 40. člen -
Sodišče je zavzelo stališče, da v kolektivnem delovnem sporu ni mogoče ugotavljati individualne upravičenosti posameznih delavcev do solidarnostne pomoči ob epidemiji COVID-19, saj to presega naravo kolektivnega spora.
VDSS Sodba in sklep X Pdp 432/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: KPND · 40. člen -
Sodišče je poudarilo, da razglasitev epidemije nalezljive bolezni sama po sebi ne pomeni avtomatične upravičenosti vseh delavcev do solidarnostne pomoči, saj je treba presojati individualni vpliv dogodka na vsakega delavca posebej.
VDSS Sodba X Pdp 429/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila zahteva za solidarnostno pomoč zaradi poškodb stanovanjske hiše v elementarni nesreči vložena po izteku 60-dnevnega prekluzivnega roka, določenega v kolektivni pogodbi, zato je bil zahtevek zavrnjen.
VDSS Sodba Pdp 72/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče potrdilo, da pri solidarnostni pomoči zaradi naravne nesreče višina osnovne plače delavca ni pogoj za upravičenost do izplačila.
VDSS Sodba in sklep Pdp 53/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da mora delavec za pridobitev solidarnostne pomoči ob daljši bolezni (nad 6 mesecev) dodatno dokazovati svoje neugodno premoženjsko stanje.
VDSS Sodba Pdp 26/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da delavec, ki dela s polovičnim delovnim časom, ni upravičen do solidarnostne pomoči, če njegova osnovna plača za ta čas presega polovico zneska, določenega kot cenzus (130 % minimalne plače).
VDSS sodba Pdp 457/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče uporabilo pravila OZ za določitev poteka trimesečnega obdobja daljše bolezni, saj kolektivna pogodba ni vsebovala določb o načinu štetja rokov.
VSRS sodba VIII Ips 211/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razlagalo določbo KPdg o solidarnostni pomoči v kontekstu obveznosti izplačila ob neprekinjeni bolezni, ki traja najmanj šest mesecev.
VDSS sodba Pdp 1117/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je delavka pravico pridobila z iztekom trimesečnega obdobja nezmožnosti za delo, zato zanjo ni veljal kasneje uveljavljen dohodkovni cenzus iz Aneksa h KPND.
VDSS sodba Pdp 772/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da starši delavca ne štejejo med ožje družinske člane v smislu 40. člena KPND, zato delavec ob njihovi smrti ni upravičen do solidarnostne pomoči.
VDSS sodba Pdp 951/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da starši delavca niso ožji družinski člani v smislu 1. alinee 4. točke 40. člena KPND, zato delavec ob smrti starša ni upravičen do solidarnostne pomoči.
VDSS sodba Pdp 547/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da starši delavca ne štejejo za ožje družinske člane v smislu 1. alinee 4. točke 40. člena KPND, zato delavec ob njihovi smrti ni upravičen do solidarnostne pomoči.
VDSS sodba Pdp 546/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da delodajalec ne more izigrati obveznosti izplačila solidarnostne pomoči za primer daljše bolezni (nad tri mesece) zgolj s sklicevanjem na odsotnost dogovora o višini zneska s sindikatom.
VDSS sodba Pdp 250/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je delavec ob neprekinjenem bolniškem staležu upravičen do solidarnostne pomoči po poteku 90 dni, ponovno pa po poteku enega leta od zadnjega pridobljenega izplačila.
VDSS sodba Pdp 118/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da staršev delavca ni mogoče šteti za ožje družinske člane v smislu pravice do solidarnostne pomoči, ne glede na dejansko življenjsko skupnost ali lokacijo bivanja.
Sodba VIII Ips 126/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo pravico do solidarnostne pomoči ob smrti matere, ker je tožnik z njo živel v skupnem gospodinjstvu in zanjo skrbel, čeprav je bila mati zaradi demence nastanjena v domu za starejše občane.
VDSS sodba Pdp 697/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je priznalo pravico do solidarnostne pomoči ob smrti matere, ker sta tožnik in mati živela v skupnem gospodinjstvu, tožnik pa ni imel drugih ožjih družinskih članov.
VDSS sodba Pdp 1047/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da v primeru daljše bolezni, ki je v kolektivni pogodbi izrecno navedena kot upravičen razlog za solidarnostno pomoč, predlog sindikata ni procesni pogoj za uveljavitev pravice.
VDSS sodba in sklep Pdp 754/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik je bil upravičen do solidarnostne pomoči v višini 80 % povprečne plače v RS za pretekle tri mesece, kot določa panožna kolektivna pogodba, ne glede na odsotnost dogovora o višini med delodajalcem in sindikatom.
VDSS sodba in sklep Pdp 805/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da kolektivna pogodba za pomorščake ne daje podlage za obvezno plačilo večkratne solidarnostne pomoči, če se neprekinjena bolezen delavca časovno razteza na obdobje več koledarskih let.
Odločba VIII Ips 458/2006 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče priznalo pravico do solidarnostne pomoči za vsako leto posebej, v katerem je delavec izpolnil pogoj daljše bolezni (nad 3 mesece), kot to določa 2. odstavek 68. člena panožne kolektivne pogodbe.
VDS sodba Pdp 1097/2005 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj trimesečna bolniška odsotnost ne zadošča avtomatično za pridobitev solidarnostne pomoči, če ni izkazano poslabšanje gmotnega stanja.
VDS sklep Pdp 1510/2005 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZPP · 181. člen -
Sodišče je pojasnilo, da koledarsko leto predstavlja ključni časovni kriterij za upravičenost do ponovnega izplačila solidarnostne pomoči pri dolgotrajni bolezni.
VDS sodba Pdp 1632/2002 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razjasnilo, da za pravico do solidarnostne pomoči po 40. členu KPND ni potrebno pridobiti mnenja sindikata, saj je pravica vezana zgolj na potek 3-mesečne odsotnosti z dela zaradi bolezni.
VDS sodba Pdp 447/2002 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da delavec ni upravičen do večkratnega izplačila solidarnostne pomoči za isto daljšo bolezen, tudi če se bolniški stalež razteza preko več koledarskih let.
VDS sodba Pdp 433/2001 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da delodajalec ne more zavrniti izplačila solidarnostne pomoči zgolj s sklicevanjem na to, da je poškodba nastala izven delovnega časa, če kolektivna pogodba takšne omejitve ne vsebuje.
VDS sodba Pdp 1535/2001 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zamuda pri izplačilu solidarnostne pomoči nastopi šele z dnem, ko delavec uveljavlja zahtevek za izplačilo, ne glede na to, da so bili pogoji za pridobitev pravice izpolnjeni že prej.
VDS sodba Pdp 1401/2001 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je dokazovanje daljše bolezni z zdravniškim potrdilom nujno, razen če je med strankama dejstvo bolniškega staleža in njegovega trajanja nesporno.
VDS sodba Pdp 1604/2002 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v primeru nejasne določbe kolektivne pogodbe o višini pomoči dolžno samo opredeliti višino na podlagi primerljivih primerov iz prakse.
VDS sodba Pdp 1545/2001 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora delavec izplačilo solidarnostne pomoči zahtevati od delodajalca, zato zamudne obresti tečejo od trenutka vložitve te zahteve dalje.
VDS sodba Pdp 1647/2001 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je priznalo pravico do solidarnostne pomoči sodniku na podlagi analogne uporabe KPND, ker pristojni organi niso določili kriterijev v skladu s 57. členom ZSS.
VDS sodba Pdp 1831/2001 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se pojem bolezni v okviru pravice do solidarnostne pomoči razlaga široko in vključuje tudi rizično nosečnost, če je izpolnjen pogoj trajanja odsotnosti z dela.
VDSS sodba Pdp 191/2001 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se poškodba pri delu, ki povzroči daljšo odsotnost, šteje za primer daljše bolezni v smislu upravičenosti do solidarnostne pomoči.
VDSS sodba Pdp 1472/97 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru kot daljšo bolezen priznalo bolniški stalež v trajanju dveh mesecev in enajst dni, upoštevajoč tudi obdobje zdravljenja pred hospitalizacijo.
VDS sodba Pdp 112/98 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za solidarnostno pomoč za poškodbo gospodarskega objekta, saj ta ni neposredno vplivala na ogroženost delavčevih stanovanjskih razmer ali njegovega preživljanja.
VDSS sodba in sklep Pdp 778/98 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik je zahtevo za solidarnostno pomoč za pretekla leta bolniškega staleža uveljavljal šele po prenehanju delovnega razmerja, ko pogoji za pridobitev pomoči niso bili več podani.
VDSS sodba Pdp 687/98 — Višje delovno in socialno sodišče