soočenje prič
Sentenca
Soočenje prič je poseben dokazni postopek, ki ga sodišče izvede, kadar se izpovedbe prič glede pomembnih dejstev ne ujemajo. Namen soočenja je razjasnitev razlogov za nasprotujoče si izjave in olajšanje presoje verodostojnosti posameznih prič (241. člen ZKP). Sodišče ni dolžno izvesti soočenja v vsakem primeru neskladnosti, temveč o njegovi potrebnosti odloča v okviru proste presoje dokazov, pri čemer mora svojo odločitev o zavrnitvi soočenja ustrezno obrazložiti.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo predlog za soočenje prič, ker je ocenilo, da je bila verodostojnost izpovedb že dovolj razjasnjena z drugimi dokazi in obrazložitvijo.
VSM Sodba IV Kp 32404/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da se pravila o soočenju smiselno uporabljajo tudi v primerih, ko se preverja verodostojnost pisnih poročil tajnih delavcev, če ta nadomeščajo njihovo neposredno zaslišanje.
VSK Sodba IV Kp 48043/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da pogoji za zavarovanje dokazov z zaslišanjem prič (npr. zdravstvena ogroženost) ne veljajo avtomatično za soočenje, če pogoji niso podani za vse udeležence.
VSL sklep I Cp 3320/2015 — Višje sodišče v Ljubljani