soodgovornost oškodovanca
Sentenca
Pri ugotavljanju soodgovornosti udeležencev prometne nesreče na podlagi pravil o krivdni odgovornosti (154. člen OZ) mora sodišče opraviti celovito tehtanje kršitev, ki se očitajo posameznim udeležencem. Vsak imetnik motornega vozila odgovarja za nastalo škodo v sorazmerju s stopnjo svoje krivde, pri čemer se presoja vzročna zveza med ravnanjem udeležencev in nastankom škodnega dogodka.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o graditvi objektov (ZGO-1)
- Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)
- Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Pravilnik o vrstah vzdrževalnih…)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa (Pravilnik o zahtevah za zagotavl…)
- Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP)
- Odvetniška tarifa (Odvetniška tarifa)
- Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ)
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
- Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP)
- Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov (Uredba o višini povračil stroško…)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je v konkretni zadevi presojalo, ali je trčenje kolesarja in motorista ter morebitno neuporaba zaščitne čelade predstavljalo neskrbno ravnanje, ki bi utemeljevalo soodgovornost oškodovanca.
VSL Sodba I Cp 611/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je tožnikov prispevek k nastanku škode ocenilo na 60 % zaradi njegove samovolje pri vstopu na gradbišče in uporabe neustrezne poti na tovornjak.
VSL Sodba II Cp 268/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je soodgovornost za nastalo škodo prevzel z zadrževanjem v neposrednem območju delovanja stroja (traktorja).
VSL Sodba I Cp 1477/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je prispeval k nastanku škode, ker ob slabši vidljivosti v ovinku ni dodatno zmanjšal hitrosti in prilagodil vožnje razmeram.
VSL Sodba II Cp 2123/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica je soodgovorna za škodo, ker je kljub poznavanju delovanja vrat ravnala premalo skrbno.
VSL Sodba II Cp 353/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 131. člen, odstavek 1 OZ · 168. člen OZ · 168. člen, odstavek 2 OZ · 171. člen OZ · 171. člen, odstavek 1 OZ · 179. člen OZ · 270. člen OZ · 270. člen, odstavek 1 OZ · 285. člen OZ · 285. člen, odstavek 2 OZ · 922. člen OZ · 922. člen, odstavek 1 OZ · 965. člen OZ · 965. člen, odstavek 2 ZDR-1 · 35. člen ZDR-1 · 45. člen ZDR-1 · 45. člen, odstavek 1 ZVZD-1 · 12. člen ZVZD-1 · 5. člen -
Sodišče je poudarilo, da tožnik ni bil dolžan izvesti hidroizolacije na svojem objektu kot odziv na gradnjo soseda, zato ni podana njegova soodgovornost za nastalo zamakanje.
VSL Sodba II Cp 2137/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče v obravnavanem primeru oškodovancu ni pripisalo soodgovornosti za nastanek škode pri padcu na spolzkih tleh, saj mu ni bilo mogoče očitati pomanjkljive previdnosti, kar je privedlo do priznanja celotnega (100 %) temelja odškodninske odgovornosti.
VSC Sodba Cp 506/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Tožnik je soodgovoren za škodo, ker se je po progi spustil ponovno, čeprav je že ob prvi vožnji zaznal, da so razmere na progi nevarne.
VSL Sodba II Cp 1442/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožena stranka je ugovarjala soprispevek tožeče stranke pri nastanku škodnega dogodka na gradbišču.
VSL Sodba I Cpg 804/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 105. člen OZ · 105. člen, odstavek 2 OZ · 107. člen OZ · 131. člen OZ · 131. člen, odstavek 1 OZ · 171. člen OZ · 171. člen, odstavek 2 OZ · 289. člen OZ · 299. člen OZ · 619. člen OZ · 637. člen OZ · 639. člen OZ · 639. člen, odstavek 5 OZ · 648. člen ZGO-1 · 82. člen ZGO-1 · 82. člen, odstavek 2 ZGO-1 · 88. člen ZGO-1 · 88. člen, odstavek 2 ZPP · 338. člen ZPP · 338. člen, odstavek 1 ZPP · 338. člen, odstavek 1, točka 3 -
Toženec bi moral dokazati, da bi bile poškodbe sopotnikov, ki sta izskočila iz vozila, blažje oziroma jih ne bi bilo, če tega ne bi storila.
VSL Sodba I Cp 469/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo trditev, da je oškodovanec soodgovoren za padec na mokrih tleh zgolj zato, ker drugim potnikom v čakalnici ni spodrsnilo.
VSL sodba II Cp 1225/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica, ki je zapeljala s sankaške proge, ni soodgovorna za nalet, saj njeno ravnanje ni bilo vzročno povezano z nevarnim manevrom sankača, ki je vanjo trčil.
VSM sodba I Cp 830/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presojalo vpliv oškodovančeve seznanjenosti z nevarnostjo (stopnico) in stopnje njegove alkoholiziranosti na zmanjšanje odškodnine zaradi soprispevka k padcu.
VSL sodba I Cp 2318/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine tehtalo med opustitvijo nadzora s strani delodajalca in ravnanjem delavca pri uporabi premičnega odra.
VSK sodba Cpg 127/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožnici ni bila pripisana soodgovornost, ker je bila vdolbina na sicer ravnem pločniku za pešca nepredvidljiva.
VSL sodba II Cp 2765/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Nespoštovanje navodil za delo s strani delavca se v kontekstu objektivne odgovornosti delodajalca obravnava kot element (so)odgovornosti za nastalo škodo.
VSL sklep III Cp 2610/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je tožniku pripisalo 49-odstotno soodgovornost zaradi njegovega aktivnega ravnanja pri izzivanju konflikta, ki je privedel do fizičnega obračuna.
VSK sodba I Cp 487/2014 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: ZPP · 14. člen -
Tožena stranka je trdila, da je oškodovanec soodgovoren za poškodbo mezinca pri žaganju drv zaradi pomanjkljive pazljivosti.
VSM sodba I Cp 1553/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožnik je bil spoznan za soodgovornega za nastalo škodo zaradi kršitve cestnoprometnih predpisov pri upravljanju tovornega vozila.
VSC sklep in sodba Cp 738/2013 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je izpostavilo, da na stopnjo soodgovornosti vplivajo tako tožnikove kršitve kot tudi kršitve objektivno odgovorne stranke, ki so v vzročni zvezi s škodo.
Sklep II Ips 286/2009 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica je bila soodgovorna za nesrečo, ker kljub zimskim razmeram in poledici ni prilagodila hitrosti vožnje, čeprav je vozila pod predpisano omejitvijo.
VSL sklep II Cp 839/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 163. člen OZ · 171. člen Pravilnik o vrstah vzdrževalnih… · 14. člen Pravilnik o vrstah vzdrževalnih… · 15. člen Pravilnik o vrstah vzdrževalnih… · 30. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 15 ZPP · 355. člen ZPP · 76. člen ZPP · 76. člen, odstavek 1 -
Sodišče je tožnikov prispevek k nastanku škode ocenilo na 70 % zaradi njegovega naklepnega in izredno agresivnega napada, ki je trajal kljub opozorilnemu strelu.
Vmesna sodba II Ips 47/2010 — Vrhovno sodišče
-
Oškodovanec je soodgovoren za nastalo škodo, če se namesto varne in urejene poti odloči za nevarno prečkanje zelenice, čeprav je imel možnost uporabe urejenega pločnika.
VSK sodba Cp 716/2011 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožnik je bil soodgovoren za nesrečo pri delu na ostrešju, ker se dela ni lotil dovolj pazljivo in ni uporabljal varnostne opreme, ki jo je imel na razpolago.
VDSS sodba in sklep Pdp 687/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik je bil kot odgovorni vodja del soodgovoren za nesrečo v višini 50 %, ker ni preveril varnosti delovnega okolja in je opravljal nepredvideno plezanje po lestvi.
Sodba II Ips 86/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da je verbalno izzivanje tožnika, ki je privedlo do fizičnega napada toženca, utemeljevalo 30-odstotni soprispevek tožnika k nastanku škode.
VSM sodba I Cp 616/2011 — Višje sodišče v Mariboru
-
V prometni nesreči je bila odgovornost razdeljena v razmerju 40 % za tožnika in 60 % za toženo stranko zaradi obojestranske kršitve pravil o varni vožnji.
VSK sodba Cp 254/2011 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo soodgovornost tožnice, ki se je spotaknila ob stopničko pri izstopu iz dvigala, ki se ni ustavilo v nivoju tal, čeprav je bila ovira vidna.
VSK sodba Cp 1344/2010 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožnik je bil soodgovoren za nastalo škodo zaradi uporabe neustreznega pripomočka (klopi) za doseganje višje ležečih polic, čeprav je bilo ravnanje delodajalca pomanjkljivo.
VSK sodba Cp 1131/2010 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretni zadevi je bila oškodovancu zaradi prispevka k nastanku škode odškodnina zmanjšana za 20 %.
VSK sodba Cp 956/2010 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da tožniku v zvezi z načinom sestopa s tovornjaka ni mogoče očitati hude malomarnosti, zato ni prispeval k nastanku škode.
Sodba II Ips 553/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri poškodbi pešca zaradi vdolbine v asfaltu ocenilo, da je tožnica soodgovorna v višini 50 %, ker je poznala stanje na ulici, a ni bila dovolj previdna.
Sodba II Ips 680/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je tožniku pripisalo 30-odstotno soodgovornost zaradi predhodnega izzivanja in neprimernega vedenja, medtem ko je toženec nosil pretežni del odgovornosti zaradi pretiranega fizičnega odziva.
Sodba II Ips 845/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pešcu pri padcu na ulici zaradi ovire ni mogoče očitati soodgovornosti zgolj zato, ker je ulica pregledna in široka.
Sodba in sklep II Ips 424/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je tožečim strankam pripisalo 30-odstotno soodgovornost, ker so odpirale očitno neprimerno elektronsko pošto in o nadlegovanju niso obvestile vodstva.
VDSS sklep in sodba Pdp 631/2009 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da oškodovancu ni mogoče očitati malomarnosti, če je škoda nastala zaradi nepričakovane okoliščine, ki je ni mogel predvideti kljub običajni skrbnosti.
VSL sodba II Cp 169/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil oškodovanki priznan 10-odstotni prispevek k nastanku škode zaradi kršitve pravil o pazljivosti pri delu.
VSL sodba II Cp 3280/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji soodgovornosti upoštevalo vpliv alkoholiziranosti voznika in kršitev pravil o varnosti cestnega prometa pri spremembi smeri vožnje.
VSL sodba I Cp 2602/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo 50-odstotno soodgovornost tožnika, ker se je s sodelovanjem v hitrostni vožnji samovoljno izpostavil riziku, kar je v vzročni zvezi z nastalo škodo.
VSK sodba in sklep Cp 815/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo dolžnost delavca, da pri opravljanju dela skrbi za lastno varnost in zdravje, kar vpliva na presojo soodgovornosti pri padcu z gradbenega odra.
Sodba II Ips 943/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot element soodgovornosti upoštevalo dejstvo, da je bil tožnik izkušen mizar, ki je bil seznanjen z varnostnimi navodili, a jih je pri delu samovoljno opustil.
Sodba II Ips 90/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo 50-odstotno soodgovornost oškodovanke, ker je psa s svojim ravnanjem razdražila do te mere, da jo je napadel.
Sodba in sklep II Ips 98/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik nosi 20 % soodgovornosti zaradi vožnje z vinjenim voznikom, medtem ko ugovor soodgovornosti zaradi neuporabe varnostnega pasu ni bil dokazan, ker tožena stranka ni izkazala vzročne zveze z obsegom škode.
VSK sodba I Cp 1787/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je ugotovilo soodgovornost tožnika zaradi njegovega pristanka na vožnjo z vinjenim voznikom, ne glede na to, ali bi lahko vožnjo dejansko preprečil.
Sodba II Ips 619/2005 — Vrhovno sodišče
-
Oškodovanec je bil spoznan za 40 % soodgovornega za nastalo škodo, ker je z roko segel v področje stroja, ne da bi ga prej izklopil.
VSC sodba Cp 523/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Tožnica je bila soodgovorna za padec, saj je objekt redno obiskovala in bi morala poznati razmere pred vhodom, zato bi se morala pri izstopu ustrezno paziti.
VSK sodba I Cp 1817/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru zaradi tožnikovih nepravilnosti pri upravljanju delovnega stroja in neuspešne ekskulpacije tožene stranke naložilo deljeno odgovornost v razmerju 50:50.
VSK sodba I Cp 1611/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru spremenilo delež soodgovornosti s 30 % na 50 %, ker sta oba udeleženca (kolesar in voznik) v enaki meri kršila cestnoprometne predpise.
VSM sodba I Cp 604/2006 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožena stranka je uveljavljala, da je tožnica s svojim ravnanjem (nošenje Schantzove ovratnice kljub zdravniškemu odsvetovanju) prispevala k povečanju škode in dolgotrajnosti zdravljenja.
VSK sodba I Cp 1332/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da tožnikova kršitev prometnih predpisov (nepravilna hoja po cesti v nočnem času brez odsevnih teles) predstavlja enakopraven vzrok za nastanek škode v primerjavi z ravnanjem voznika.
VSK sodba I Cp 1270/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da sta k nastanku škode prispevala tako voznik motornega vozila (s prekoračitvijo hitrosti) kot pešec na rolerjih, zato je bila odgovornost razdeljena v razmerju 60:40 v korist oškodovanca.
VSL vmesna sodba II Cp 581/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bilo zadrževanje oškodovanca na manipulativni površini viličarja zaradi branja delovnih nalogov nerazumno ravnanje, ki utemeljuje soodgovornost.
VSK sodba I Cp 759/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je bilo 14-letni tožnici pravilno pripisan 20-odstotni prispevek k nastanku škode zaradi pomanjkanja previdnosti pri prečkanju cestišča v času asfaltiranja.
Sodba II Ips 532/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji soodgovornosti kolesarke upoštevalo, da ni prečkala cestišča peš, kar je zmanjšalo vidljivost in reakcijski čas voznika motornega vozila.
Sodba in sklep II Ips 430/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru delavcu pripisalo 40-odstotni soprispevek k nastali škodi zaradi njegovega lahkomiselnega ravnanja pri delu na višini.
VSK sodba I Cp 1025/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri regresnem zahtevku lovske družine ocenilo, da organizator lova nosi 70 % odgovornosti zaradi opustitve nadzora nad lovci, medtem ko toženec nosi 30 % odgovornosti zaradi lahkomiselnega ravnanja s strelnim orožjem v nasprotju s pravili lova.
VSK sodba I Cp 696/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožničine besede, izrečene ob toženčevem samovoljnem posegu v njeno nepremičnino, niso predstavljale soodgovornosti, saj so bile razumna reakcija na toženčevo protipravno ravnanje.
VSK sodba I Cp 990/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je staršem pripisalo 30-odstotno soodgovornost zaradi opustitve nadzora nad dvoletnim otrokom v bližini psa.
VSK sodba I Cp 601/2004 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: ZOR · 200. člen -
Sodišče je tožniku pripisalo 40-odstotno soodgovornost, ker je ugotovilo, da je tožnik s svojim ravnanjem privolil v nadaljevanje fizičnega konflikta in ni izkazal namena umika iz situacije.
VSK sodba I Cp 552/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Pri presoji soodgovornosti sopotnika, ki se je peljal z vinjenim voznikom, je treba ugotavljati, ali bi povprečen človek v tistih okoliščinah lahko prepoznal tveganost vožnje.
VSK sklep I Cp 445/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Oškodovanec je prispeval k nastanku škode, ker je sam izbral nevaren način dela, čeprav je vedel za tveganja in ni uporabljal zaščitne opreme.
Sodba in sklep II Ips 349/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za povišanje voznikovega deleža soodgovornosti zaradi alkoholiziranosti nujno ugotoviti konkretna ravnanja, kot so prehitra vožnja ali nepravilno zaviranje, ki so bila vzrok za zdrs vozila s ceste.
Sodba II Ips 460/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo 10-odstotno soodgovornost oškodovanca, ker je zaradi lastne alkoholiziranosti zmanjšal svojo sposobnost ocene, da je voznik, v katerega vozilo je prisedel, prav tako alkoholiziran.
Sodba II Ips 136/2004 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila soodgovornost oškodovanca (pešca) ugotovljena zaradi prečkanja ceste izven prehoda za pešce in alkoholiziranosti, medtem ko je bila odgovornost voznika (imetnika nevarne stvari) podana zaradi nezmožnosti pravočasnega reagiranja.
VSL sodba II Cp 491/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je bil spoznan za soodgovornega do 1/5, ker je vedel za nevarnost zdrsa snega s strehe, vendar ni ravnal z ustrezno stopnjo previdnosti in ni opozoril pristojnih na nevarnost.
Sodba II Ips 215/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot skrajno neprevidno in lahkomiselno ocenilo prečkanje ceste v nočnem času izven prehoda za pešce neposredno pred vozilom.
Sodba II Ips 251/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je oškodovancu pripisalo 30-odstotno soodgovornost, ker je zavestno privolil v vožnjo na blatniku neregistriranega traktorja, ki ga je upravljal mladoletni voznik brez vozniškega dovoljenja.
VSL sodba II Cp 1764/2003 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razsodilo, da se od avtoštoparke ne zahteva, da pred vstopom v vozilo preverja voznikovo alkoholiziranost, saj to presega standard skrbnosti povprečnega človeka.
Sodba II Ips 182/2003 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je bil soodgovoren za nastalo škodo, ker je opravljal delo na višini, za katerega je vedel, da zanj zaradi zdravstvenega stanja ni sposoben, in pri tem uporabil neustrezno delovno opremo.
Sodba II Ips 23/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo 20-odstotni soprispevek oškodovanca, ker se je kljub vinjenosti voznika odločil za vožnjo z njim, s čimer je ravnal malomarno in se izpostavil večjemu riziku.
Sodba II Ips 467/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je tožnikova 20% soodgovornost podana, ker je med delovnim procesom na stroju sam odstranil zaščitno mrežo in ročno posegal v delujoči mehanizem.
Sodba in sklep II Ips 501/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je odgovornost za škodo porazdelilo v razmerju 1/2:1/2, ker je tožnik namesto varnega prehoda izbral neurejeno bližnjico.
Sodba II Ips 213/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo 30-odstotno soodgovornost sopotnice, ker zaradi neuporabe varnostnega pasu ni preprečila nastanka hujših poškodb kolena.
Sodba II Ips 60/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo 10-odstotno soodgovornost matere, ker je mladoletno tožnico pustila brez ustreznega nadzora v bližini nevarnega psa.
Sodba II Ips 139/2002 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je bil spoznan za 25 % soodgovornega, ker ni uporabil predpisane varovalne opreme pri delu na višini in je stopil na površino, ki ni bila namenjena hoji.
Sodba VIII Ips 274/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bil sedemnajstletni sopotnik soodgovoren za škodo v višini 20 %, ker je vedel za voznikovo uživanje alkohola in bi moral prepoznati njegovo nezmožnost za varno vožnjo.
Sodba II Ips 666/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da gibanje motorista po nasprotni strani cestišča ni avtomatično pomenilo soodgovornosti, ker to ravnanje ni bilo v vzročni zvezi s padcem na cestišču, posutem s slivami.
VSC sodba Cp 922/2001 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da je 20-odstotno zmanjšanje odškodnine utemeljeno, ker je tožnica s tem, da ni bila privezana z varnostnim pasom, prispevala k večjemu obsegu poškodb glave in telesa ob trku.
Sodba II Ips 308/2001 — Vrhovno sodišče
-
Revizijsko sodišče je razveljavilo odločitev o 20-odstotni soodgovornosti tožnice, ker njena domnevna nepazljivost pri hoji po pločniku ni dosegla praga pravno relevantnega prispevka k škodi.
Sodba II Ips 161/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo vpliv neuporabe varnostnega pasu na višino odškodnine v primeru prometne nesreče.
Sodba II Ips 365/2000 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je soodgovoren za nastalo škodo, ker se je samoiniciativno odločil za ročni prenos težke kovinske plošče, čeprav je bila njegova naloga zgolj prevoz plošče z viličarjem do določenega mesta.
VDS sodba Pdp 428/98 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da očitana premalo pozorna vožnja in neizkušena reakcija v prometni situaciji ne utemeljujeta 70-odstotnega prispevka oškodovanca k nastanku škode.
VSL sklep II Cp 1493/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej sodbi je bila soodgovornost delavca ugotovljena, ker je zavestno kršil pravila o uporabi zaščitnega predpasnika pri delu s cepilno žago.
Sodba II Ips 579/99 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila soodgovornost določena v razmerju 40 % (delodajalec) proti 60 % (oškodovanec) zaradi kršitve varnostnih navodil pri delu s strojem.
Sodba II Ips 493/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da lastna vinjenost sopotnika ne predstavlja ekskulpacijskega razloga za njegovo soodgovornost pri nastanku škode zaradi vožnje z vinjenim voznikom.
VSL sodba in sklep II Cp 925/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da bi lahko tožničina uporaba improviziranih sredstev (stol, miza) namesto varnega dela vplivala na njeno soodgovornost za nastalo škodo.
VSL sklep II Cp 549/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je bila tožnikova soodgovornost v višini 40 % utemeljena z opustitvijo zahtevane previdnosti pri hoji po rudniškem rovu in neuporabo svetilke v slabih svetlobnih razmerah.
Sodba II Ips 442/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo 10-odstotno soodgovornost tožnika zaradi vožnje motornega kolesa brez ustreznega vozniškega izpita in prekoračitve dovoljene hitrosti.
VSL sodba in sklep II Cp 2006/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker prvostopenjsko sodišče ni dovolj natančno raziskalo okoliščin glede prilagoditve hitrosti vožnje razmeram na cesti v skladu s pravili o varnosti cestnega prometa.
VSC sklep Cp 719/99 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da pešec ni ravnal s potrebno skrbnostjo, ker pri hoji po površini v bližini kontejnerjev ni gledal na tla, kjer bi lahko opazil odpadke, ki so povzročili padec.
VSC sodba Cp 957/99 — Višje sodišče v Celju
-
Tožnik je bil spoznan za 2/3 soodgovornega, ker se je odločil za preskakovanje ovire, čeprav mu njegove fizične sposobnosti tega niso dopuščale in bi lahko uporabil varen prehod.
Sodba II Ips 203/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo soodgovornost delavca zaradi neuporabe pomožne naprave pri žaganju lesa, kar je bilo predpisano s posebnim pravilnikom o varstvu pri delu.
Sklep VIII Ips 16/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo soodgovornost tožnic zaradi vožnje v traktorski kabini, ki ni bila opremljena za prevoz potnikov, čeprav je škodo primarno povzročil voznik drugega vozila.
Sodba II Ips 323/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je oškodovanec soodgovoren v višini 30 %, ker je kljub vedenju o nevarnosti izkopa na poti izbral to pot, namesto da bi uporabil drugo, varno in ne bistveno daljšo pot do svojega doma.
Sodba II Ips 548/97 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče tožničino odškodnino znižalo za 25 % zaradi njenega prispevka k nastali škodi.
Sodba II Ips 202/98 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila odgovornost za škodo zaradi nesreče pri delu razdeljena med delodajalca in oškodovanko v razmerju 50 % proti 50 %.
Sodba VIII Ips 211/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ločilo merilo skrbnosti za prevoznika (skrajna skrbnost) in za oškodovanca (povprečna skrbnost) pri ugotavljanju soodgovornosti za nastalo škodo.
Sodba II Ips 588/97 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila tožnikova soodgovornost utemeljena z ravnanjem v prometu (prekoračitev hitrosti), kar je vplivalo na zmanjšanje zneska odškodnine za 40 odstotkov.
Sodba II Ips 609/96 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo 50-odstotno soodgovornost tožnika za posledice škodnega dogodka, ki je nastal v pretepu.
VSC sodba in sklep Cp 797/97 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da stopnja krivde oškodovanca in povzročitelja nima vpliva na zmanjšanje odškodninske obveznosti, temveč je odločilen zgolj obseg soodgovornosti.
VSC sodba Cp 1087/97 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je priznalo soodgovornost oškodovanca v višini 40 % zaradi tveganega prečkanja ceste s čredo ovac na mestu, kjer ni bilo prehoda za pešce.
Sodba II Ips 263/96 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je sodišče ocenilo, da je bila tožnikova soodgovornost 25-odstotna, ker se je kot izkušen voznik odločil za manever srečevanja na neprimernem in najožjem delu cestišča, čeprav so bili v neposredni bližini varnejši pogoji.
Vmesna sodba in sklep II Ips 492/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru trčenja vozila in pešca porazdelilo odgovornost v razmerju 2/3 za voznika in 1/3 za pešca zaradi soodgovornosti oškodovanca.
Sodba II Ips 132/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo soodgovornost oškodovanca, ker je ugotovilo, da je bila njegova aktivnost v pretepu omejena na obrambo pred napadalci.
VSC sodba Cp 683/97 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo soodgovornost oškodovanca, ki je sicer povzročil prometno nesrečo, saj to ne opravičuje kasnejšega fizičnega napada toženca ali verbalnega izzivanja kot podlage za zmanjšanje odškodnine.
VSC sodba Cp 673/97 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presojalo vpliv kolesarjevega ravnanja (vožnja na sredini ceste) na zmanjšanje odškodninskega zahtevka.
Sodba II Ips 192/96 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru delodajalec ni uspel dokazati, da bi tožnik ravnal nepravilno, zato soodgovornost oškodovanca ni bila ugotovljena.
Sodba II Ips 518/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da je hoja pešca na razdalji 1,20 m od roba vozišča na neosvetljeni cesti v nasprotju z dolžnostjo hoje čim bližje robu vozišča, kar utemeljuje 20-odstotni soprispevek k nastali škodi.
Sodba II Ips 460/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo soodgovornost voznika, ki je nadaljeval vožnjo po poledenelem cestišču, čeprav je vedel za nevarne razmere, in s tem kršil dolžnost prilagoditve vožnje razmeram na cesti.
Sodba II Ips 506/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri prometni nesreči poudarilo, da je treba pri določitvi soodgovornosti pešca upoštevati kraj prečkanja ceste izven prehoda za pešce in druge konkretne okoliščine trčenja.
Sodba II Ips 233/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je pešec, ki ponoči prečka neosvetljeno cestišče izven prehoda za pešce med gostim prometom, soodgovoren za nastalo prometno nesrečo.
Sodba II Ips 890/94 — Vrhovno sodišče
-
Oškodovanec je utrpel škodo zaradi padca v udarno jamo na cesti, vendar je bila njegova odškodnina zmanjšana za 25 %, ker je vozil s preveliko hitrostjo, čeprav je vedel za poškodovano cestišče.
VSL sodba I Cp 514/96 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Revizijsko sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da tožnik ni soodgovoren za škodo, nastalo pri delovni nesreči.
Sodba VIII Ips 27/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je oškodovancu pripisalo 20-odstotno soodgovornost, ker je nenadoma stekel na cestišče, medtem ko je bila toženčeva soodgovornost podana zaradi alkoholiziranosti, vožnje brez vozniškega dovoljenja in neprilagojene hitrosti v naselju.
VSL sodba II Cp 1153/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Oškodovanec, ki se je približal skupini prepirajočih se oseb in utrpel telesno poškodbo, ni soodgovoren za škodo.
VSL sodba I Cp 1116/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila soodgovornost razdeljena v razmerju 2/3 za voznika motornega vozila in 1/3 za kolesarko zaradi njunih ravnanj v prometu.
Sodba II Ips 626/92 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo znižanje odškodnine, ker je bilo s pravnomočno obsodilno sodbo ugotovljeno, da je toženec škodo povzročil z naklepnim kaznivim dejanjem hude telesne poškodbe.
Sodba II Ips 589/92 — Vrhovno sodišče