soposest
Sentenca
Soposest je oblika posesti, pri kateri več oseb izvršuje dejansko oblast nad isto stvarjo, bodisi tako, da stvar posedujejo skupaj, bodisi tako, da vsak od njih izključno poseduje določen del stvari (25. člen SPZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da začasen umik iz nepremičnine zaradi zakonskih prepirov ne pomeni opustitve posesti, tudi če je bila uporaba nepremičnine občasna.
VSL Sklep II Cp 828/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da občasna uporaba nepremičnine ne izključuje obstoja soposesti.
VSL Sklep II Cp 621/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožnica ni opustila soposesti, čeprav je po primopredaji nepremičnino uporabila le enkrat, saj je bila v položaju, da lahko izvaja oblast, nadaljnje dostope pa so ji preprečile ovire, ki so jih postavili toženci.
VSL Sklep I Cp 1460/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: SPZ · 32. člen -
Sodišče je presodilo, da je bila zamenjava ključavnice na poslovnih prostorih dopustna, ker sta stranki pred pristojnim organom sklenili dogovor o ureditvi prostorov, kar je pomenilo soglasje k spremembi načina izvrševanja posesti.
VSL Sklep I Cp 621/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo, da je zahtevek za vzpostavitev soposesti utemeljen, ker so parkirišče pred motenjem uporabljale vse pravdne stranke.
VSL Sklep I Cp 1143/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da za obstoj soposesti na parkirišču ni bistveno, da posest ni izključevala parkiranja drugih, temveč da so tožniki svojo posest izvajali kontinuirano.
VSL Sklep II Cp 375/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot dokaz za obstoj soposesti stanovanja štelo dejstvo, da je imel tožnik ključe stanovanja in ga je dejansko uporabljal.
VSL Sklep I Cp 648/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da občasno kratkotrajno parkiranje vozila za potrebe dovoza ne predstavlja soposesti na nepremičnini, če s tem posestnik ovira druge upravičence.
VSL Sklep II Cp 1399/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da gre za soposestnike, ker so poleg tožnikov sporno parkirno mesto uporabljali tudi člani druge družine.
VSL Sklep I Cp 160/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da tožnikovo izvajanje soposesti ni prenehalo zgolj zaradi dejstva, da se je ob toženčevih pozivih umikal s spornega zemljišča.
VSL sklep I Cp 1255/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bilo ugotovljeno, da tožniki in toženci niso izključno posedovali posameznih delov dvorišča, temveč so ga vsi prebivalci hiše posedovali skupaj kot soposestniki.
VSL sklep II Cp 1465/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožnik ni upravičen do posestnega varstva za predmete, ki so bili v izključni posesti toženke in niso služili potrebam skupne življenjske skupnosti.
VSL sklep II Cp 1321/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče prve stopnje ni razjasnilo, ali je bil domnevni storilec motenja hkrati soposestnik, kar je bistveno za pravilno opredelitev pasivne legitimacije.
VSL sklep I Cp 3469/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je toženka ohranila soposest, ker je dve leti po odselitvi še vedno razpolagala s ključi hiše, imela v njej svoje stvari in se tam občasno zadrževala.
VSL sklep I Cp 23/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zmotno uporabilo materialno pravo, ker je pri presoji motenja soposesti nepremičnin neutemeljeno uporabilo kriterije izključne posesti.
VSL sklep II Cp 1878/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da hoja in vožnja po tuji nepremičnini za potrebe lastne nepremičnine ustreza vsebini stvarne služnosti in ne predstavlja soposesti nepremičnine.
VSL sklep I Cp 4722/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je šlo za motenje mirne soposesti parkirnega prostora z obračališčem, ki ga je tožnik uporabljal na podlagi stvarne služnosti.
VSL sklep II Cp 2400/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je bila tožnica, ki je občasno uporabljala stanovanje, soposestnica in je zato upravičena do varstva posesti zoper sodedinjo, ki ji je z zamenjavo ključavnice onemogočila dostop.
VSK sklep I Cp 1142/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da veljavna zakonodaja (SPZ) ne pozna več instituta posesti pravice, zato se varstvo v primerih motenja izvrševanja določenih upravičenj na nepremičnini zagotavlja skozi institut varstva soposesti.
VSC sklep Cp 743/2005 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je ugotovilo motenje posesti v primeru, ko je tožena stranka delavcem tožeče stranke onemogočila dostop do toplotne postaje, ki sta jo obe stranki soposestili.
VSL sklep I Cp 1210/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je varovalo tožnico v soposesti poti, ker je toženec z gradnjo škarpe na sredi skupne poti enostransko in samovoljno spremenil dotedanji način izvrševanja posesti.
VSL sklep II Cp 1803/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da je bil tožnik upravičen le do varstva soposesti, saj je bilo dokazano, da sta bili pravdni stranki soposestnici spornega vozila.
Sklep II Ips 207/97 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila košnja toženca ocenjena kot nedopusten poseg, ker je kršila dogovor med strankami o vzdržanju od dejanj do pravne ureditve razmerja.
VSL sklep I Cp 27/98 — Višje sodišče v Ljubljani