soprispevek delavca k škodi
Sentenca
Pri presoji, ali je delavec sam prispeval k nastanku škode, ki je predmet regresnega zahtevka, se kot merilo skrbnosti uporablja standard povprečnega, ustrezno usposobljenega delavca za opravljanje konkretne dejavnosti. Sodišče mora pri odločanju o višini regresne terjatve ugotavljati morebitno neskrbnost delavčevega ravnanja in vpliv le-te na zmanjšanje odškodninske obveznosti delodajalca (86. člen ZZVZZ).
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Pravilnik o zahtevah za zagotavl…)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče v obravnavanem primeru kljub trditvam tožene stranke ni ugotavljalo morebitnega soprispevka delavca k nastanku poškodbe pri delu.
VSL Sklep I Cpg 288/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZDR-1 · 45. člen ZPP · 212. člen ZVZD-1 · 50. člen ZZVZZ · 86. člen ZZVZZ · 87. člen -
Tožnik je prispeval k škodi v višini 20 %, ker je posegel v delujoč stroj, ne da bi ga prej ustavil, čeprav je bil seznanjen s prepovedjo takšnega ravnanja.
VDSS Sodba Pdp 173/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo soprispevek delavca z invalidnostjo, ker je ugotovilo, da je bila organizacija dela neustrezna in da je delodajalec kršil dolžnost prilagoditve dela invalidu.
VDSS Sodba Pdp 841/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je izključilo soodgovornost tožnika, ker je delodajalec vedel za njegove zdravstvene omejitve in ga silil v delo na višini pod pritiskom strahu pred izgubo zaposlitve.
VDSS sodba in sklep Pdp 408/2013 — Višje delovno in socialno sodišče