soprispevek k škodi
Sentenca
Soprispevek oškodovanca k nastanku škode je pravni institut, ki omogoča sorazmerno zmanjšanje odškodnine, če je oškodovanec sam prispeval k nastanku škode ali če je škoda nastala zaradi okoliščin, za katere odgovarja oškodovanec (192. člen ZOR). Da bi bil soprispevek pravno upošteven, mora biti ravnanje oškodovanca v neposredni vzročni zvezi z nastalo škodo.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pri presoji prometne nesreče ugotovilo, da sta oba udeleženca kršila prometna pravila (prehitevanje v križišču, neuporaba smerokazov, neosvetljenost vozila), zato sta njuna deleža odgovornosti enaka.
Sodba II Ips 280/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo soprispevek motorista, ki je nepravilno prehiteval, in traktorista, ki je nepravilno zavijal levo v križišču.
VSL sodba II Cp 802/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izključilo možnost soprispevka v primeru, ko je oškodovanec otrok, katerega ravnanje (zvonjenje) ni bilo v vzročni zvezi z nastalo fizično poškodbo.
Sodba II Ips 663/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot elementa soprispevka k škodi v konkretnem primeru identificiralo neprivezanost z varnostnim pasom in vožnjo z vinjenim voznikom.
VSC sodba Cp 794/96 — Višje sodišče v Celju