soprispevek oškodovanca k škodi
Sentenca
Oškodovanec soprispeva k nastanku škode, če s svojim ravnanjem ali opustitvijo dolžne skrbnosti poveča tveganje za nastanek škodnega dogodka. Pri presoji soprispevka se upošteva stopnja oškodovančeve seznanjenosti z varnostnimi navodili in njegovo ravnanje v nasprotju s pravili varnega dela. Soprispevek oškodovanca zmanjša obveznost povzročitelja škode sorazmerno z deležem, s katerim je oškodovanec sam prispeval k nastali škodi.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je ocenilo, da je delavec soprispeval k nastanku škode, ker je pri hoji opustil potrebno pazljivost, čeprav je vedel za obstoj ovire na poti.
VSL Sodba II Cp 2298/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo soprispevek kolesarja zaradi neuporabe zaščitne čelade, ki bi dokazano ublažila posledice udarca v glavo.
VSL sodba in sklep II Cp 3062/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo 10-odstotni soprispevek delavca, ker je bil seznanjen z osnovami varnega dela, a je kljub temu ravnal nepazljivo pri uporabi delovnih pripomočkov.
VSC sodba Cp 1206/2009 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da so udeleženci skupinskega pretepa s svojim ravnanjem prispevali k nastali škodi, saj njihova nedopustna ravnanja tvorijo nerazdružljivo celoto dogajanja.
VSK sodba Cp 801/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi bila prejšnja poškodba kolena, ki tožniku pred nesrečo ni povzročala težav, podlaga za zmanjšanje odškodnine zaradi soprispevka.
Sodba II Ips 578/98 — Vrhovno sodišče