sosporništvo
Sentenca
Sosporništvo je procesni položaj, v katerem na strani tožeče ali tožene stranke nastopa več subjektov, če so glede na sporni predmet v pravni skupnosti, če se njihove pravice ali obveznosti opirajo na isto dejansko in pravno podlago ali če gre za solidarne terjatve oziroma obveznosti (191. člen ZPP). Sodišče mora v primeru nejasnosti glede procesne vloge posameznih subjektov na strani stranke razčistiti njihovo procesno legitimacijo in status, preden odloči o dopustnosti njihovih vlog ali procesnih dejanj.
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS)
- Zakon o denacionalizaciji (ZDen)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o bančništvu (ZBan-1)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1)
- Zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank (ZRPPB)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da sosporništvo ni mogoče, če ena od subjektov, ki nastopa kot tožena stranka, nima sposobnosti biti stranka.
VSL Sklep II Cpg 154/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je šlo za vprašanje nujnega sosporništva med dediči, kjer je sodišče zahtevalo vključitev vseh dedičev kot enotnih sospornikov zaradi narave spornega razmerja.
VSC Sklep Cp 26/2022 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da dejstvo, da revizijo vlaga le eden od sospornikov v gospodarskem sporu, ne vpliva na pravno naravo spora pri presoji dovoljenosti revizije.
VSRS Sklep III Ips 10/2019-3 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo razširitev tožbe na Republiko Slovenijo, ker zahtevka zoper Zavod za zdravstveno zavarovanje in zoper državo nista temeljila na isti dejanski in pravni podlagi.
VDSS Sodba in sklep Psp 313/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče mora pri agrarnih skupnostih razčistiti, ali člani nastopajo kot sosporniki ali kot samostojni subjekti, ter preveriti izpolnjenost procesnih predpostavk za njihovo udeležbo v postopku.
VSL Sklep II Cp 120/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 191. člen -
V konkretnem primeru je sodišče revizijo zoper posamezne sospornike zavrglo, ker vrednost njihovih samostojnih zahtevkov ni dosegala revizijskega praga.
VSRS Sodba in sklep II Ips 307/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je opredelilo, da so imetniki istovrstnih kvalificiranih obveznosti iste banke enotni sosporniki, medtem ko so imetniki obveznosti različnih bank navadni sosporniki.
VSL sklep I Cpg 133/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da obveznost plačila sodne takse praviloma bremeni vsakega sospornika posebej, razen če gre za enotne sospornike.
VSL sklep I Cp 2659/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali so tožniki materialni sosporniki, pri čemer je ugotovilo, da zahtevek drugega tožnika nima skupne pravne podlage s prvotnim zahtevkom.
VSRS sklep I R 66/2016 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: ZPP · 19. člen ZPP · 19. člen, odstavek 1 ZPP · 19. člen, odstavek 2 ZPP · 191. člen ZPP · 191. člen, odstavek 1 ZPP · 191. člen, odstavek 1, točka 1 ZPP · 22. člen ZPP · 22. člen, odstavek 1 ZPP · 22. člen, odstavek 2 ZPP · 25. člen ZPP · 32. člen ZPP · 47. člen ZPP · 484. člen ZPP · 484. člen, odstavek 1 ZPP · 49. člen -
Sodišče je ugotovilo, da med prvotnim tožnikom in predlagateljem, ki temelji na pogodbi o cesiji, ne obstaja niti materialno niti formalno sosporništvo.
VSL sklep I Cpg 440/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da vstop novega solastnika v pravdo ni dopusten po pravilih o sosporništvu, ker se pravice prvotnega in novega tožnika niso opirale na isto dejansko in pravno podlago v času nastanka spornih dejanj.
VSK sklep I Cp 962/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavanem primeru sta toženi stranki navadni sospornici, saj se spor lahko za vsako od njiju reši na različen način, zato pritožba ene tožene stranke ne učinkuje na drugo.
VSC sklep Cpg 312/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da načelo ekonomičnosti postopka in obstoj sosporništva ne moreta nadomestiti oziroma razširiti stvarne pristojnosti sodišča, če ta za določene tožence ni podana.
VDSS sklep Pdp 287/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnica je na naroku uveljavljala solidarno odgovornost več subjektov, vendar sodišči o odgovornosti vseh nista podali razlogov.
Sodba II Ips 673/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da so pri navadnem sosporniku terjatve tožnikov samostojne, zato se sodna taksa odmerja od vsakega zahtevka posebej, ne od seštevka vrednosti vseh zahtevkov.
VSM sklep I Cp 922/2011 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da lahko posamezno procesno dejanje, kot je vložitev pritožbe, opravi le eden od sospornikov, vendar so pravni učinki takšnega ravnanja odvisni od narave sosporništva.
VSL sklep I Cp 4486/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot sospornika opredelilo fizično osebo in samoupravno lokalno skupnost, ker se je njuna obveznost glede izstavitve zemljiškoknjižne listine opirala na isto prodajno pogodbo.
VSL sklep II Cp 2073/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dopustnost sosporništva ni odvisna le od načela ekonomičnosti postopka, temveč mora biti kumulativno izpolnjen pogoj istovrstnosti podlage in procesne pristojnosti istega sodišča za vse sospornike.
VSK sklep Cp 1014/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je dolžno presoditi vlogo stranke, ki se pridruži pravdi, kot vlogo za vstop v sosporništvo, če ni podanih pogojev za vstop v pravdo namesto prvotne stranke po 190. členu ZPP.
VSL sklep I Cpg 739/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da procesno pravo ne priznava dokaza z vpogledom v pisno izjavo priče, zato se dokazovanje z izpovedbo sospornika o dejstvih drugih sospornikov izvede z neposrednim zaslišanjem.
VSL sklep I Cp 1536/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da je bila vročitev vabila na narok za glavno obravnavo pravilno opravljena tudi za naknadno vstopajočega sospornika, če je bila prva tožeča stranka pred tem že pravilno vabljena.
VSK sklep I Cpg 54/2000 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je ugotovilo, da v primeru tožbe zoper povzročitelja škode in njegovo zavarovalnico ne gre za enotno sosporništvo.
VSM sklep Cp 1232/96 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da solidarna obveznost sama po sebi ne pomeni enotnega sosporništva, zato je pri solidarnih dolžnikih mogoče izdati delno sodbo.
VSL sodba Cpg 429/93 — Višje sodišče v Ljubljani