sostorilstvo
Sentenca
Sostorilec je oseba, ki skupaj z drugim stori kaznivo dejanje tako, da zavestno sodeluje pri njegovi storitvi ali kako drugače odločilno prispeva k izvedbi kaznivega dejanja. Za obstoj sostorilstva se zahteva skupen naklep in objektivni prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja, pri čemer vsak od sostorilcev odgovarja za celoto storjenega dejanja (20. člen KZ-1).
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ)
- Kazenski zakonik (KZ-1-UPB2)
- Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika (KZ-B)
- Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic (MEKUOP)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o ratifikaciji konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah, Uradni list SFRJ (mednarodne)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da sostorilstvo vključuje tudi tiste primere, kjer storilec sam ne izpolni vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja, vendar je njegov prispevek k izvršitvi odločilen.
VSRS Sodba I Ips 26870/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo sostorilstvo, čeprav je eden od storilcev v vrečko vložil več predmetov kot drugi, saj sta oba skupaj izvršila dejanje in zapustila trgovino brez plačila.
VSL Sodba VII Kp 54596/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je mogoče odločilno prispevati k izvršitvi kaznivega dejanja izsiljevanja že s samo prisotnostjo na kraju dejanja, ko drug sostorilec izvaja zakonske znake.
VSC Sodba II Kp 11767/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da pri skupni izvršitvi kaznivega dejanja ni pomembno, katero konkretno poškodbo je povzročil posamezni storilec, če je učinek njihovega skupnega delovanja nastanek telesne poškodbe.
VSM Sodba IV Kp 26853/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je potrdilo sostorilstvo obtoženca na podlagi njegove aktivne vloge pri vsakodnevnem izvajanju goljufije in razdelitvi pridobljene premoženjske koristi.
VSL Sodba in sklep II Kp 57681/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: KZ-1 · 20. člen KZ-1 · 211. člen KZ-1 · 211. člen, odstavek 1 KZ-1 · 211. člen, odstavek 3 KZ-1 · 49. člen KZ-1 · 74. člen KZ-1 · 75. člen KZ-1 · 76. člen KZ-1 · 76. člen, odstavek 1 ZKP · 100. člen ZKP · 100. člen, odstavek 2 ZKP · 101. člen ZKP · 144. člen ZKP · 144. člen, odstavek 1, točka 6 ZKP · 269. člen ZKP · 269. člen, odstavek 1 ZKP · 269. člen, odstavek 1, točka 2 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 6 ZKP · 383. člen ZKP · 383. člen, odstavek 1 ZKP · 383. člen, odstavek 1, točka 2 ZKP · 92. člen ZKP · 92. člen, odstavek 2 ZKP · 92. člen, odstavek 2, točka 8 ZKP · 95. člen ZKP · 95. člen, odstavek 4 -
Sodišče je kot odločilen prispevek sostorilca opredelilo nalogo 'straženja', katere namen je bilo pravočasno opozarjanje drugih udeležencev na prihod tretjih oseb.
VSRS Sodba I Ips 26405/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izpustilo kvalifikacijo sostorilstva, ker opis dejanja ni vseboval navedb o skupnem delovanju z drugimi osebami.
VSL Sodba VI Kp 68785/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila vloga obdolženca kot storilca utemeljena z njegovo dejansko vlogo pri vodenju poslov in odločanju, kar ga postavlja v položaj odgovorne osebe za kršitve pravic delavcev.
VSM Sodba IV Kp 56151/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je šlo za sostorilstvo pri kaznivem dejanju lahke telesne poškodbe, kjer so storilci istočasno in na enak način (udarci v glavo) napadli oškodovanca, pri čemer se je njihovo delovanje vzajemno dopolnjevalo.
VSM Sodba IV Kp 27226/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da je za kaznivo dejanje hude telesne poškodbe pri skupinskem napadu bistveno, da vsi udeleženci s svojim ravnanjem prispevajo k posledici, ne glede na to, kdo je neposredno prizadejal specifičen udarec.
VSC Sklep II Kp 16921/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je oprostilo obdolženca, ker v opisu kaznivega dejanja ni bilo konkretizirano, kdaj in na kakšen način je obdolženec kot sostorilec prispeval k uresničitvi znakov kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja.
VSL Sodba VII Kp 9019/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da sodelovanje pri sklepanju zavarovalnih pogodb in določanje zavarovalnih vsot zadošča za konkretizacijo objektivnega elementa sostorilstva pri kaznivem dejanju goljufije.
VSL Sklep III Kp 12195/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: KZ-1 · 20. člen KZ-1 · 20. člen, odstavek 2 KZ-1 · 211. člen KZ-1 · 211. člen, odstavek 1 KZ-1 · 211. člen, odstavek 2 KZ-1 · 211. člen, odstavek 3 KZ-1 · 40. člen KZ-1 · 40. člen, odstavek 1 ZKP · 148. člen ZKP · 148. člen, odstavek 1 ZKP · 216. člen ZKP · 216. člen, odstavek 1 ZKP · 236. člen ZKP · 236. člen, odstavek 1 ZKP · 236. člen, odstavek 1, točka 5 ZPacP · 45. člen ZPacP · 45. člen, odstavek 2 ZPacP · 45. člen, odstavek 2, točka 5 -
Obsojenec je bil obravnavan kot sostorilec zaradi vodstvene vloge v hudodelski združbi, kar je izključilo uporabo instituta nadaljevanega kaznivega dejanja.
VSRS Sodba I Ips 56957/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri sostorilstvu pri ponareditvi podpisa treba natančno opredeliti vlogo vsakega od obdolžencev, saj sicer ni jasno, kako lahko več oseb hkrati stori dejanje, ki je fizično omejeno na eno osebo.
VSM Sklep IV Kp 42045/2020 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 KZ-1 · 20. člen KZ-1 · 20. člen, odstavek 2 KZ-1 · 251. člen KZ-1 · 251. člen, odstavek 3 ZKP ZKP · 277. člen ZKP · 277. člen, odstavek 1 ZKP · 277. člen, odstavek 1, točka 4 ZKP · 402. člen ZKP · 402. člen, odstavek 3 ZKP · 437. člen ZKP · 437. člen, odstavek 1 ZKP · 76. člen ZKP · 76. člen, odstavek 3 -
Sodišče je presodilo, da trk enega od udeležencev v oškodovanca predstavlja odstop od skupnega dogovora o tekmovanju, zato drugi udeleženec za to hujšo posledico kot sostorilec ne odgovarja.
VSL Sodba II Kp 1654/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V primeru hkratnega in usklajenega nasilnega ravnanja več oseb ni treba natančno opredeliti prispevka vsakega posameznika k nastanku konkretne poškodbe, če je razvidno, da so vsi delovali kot sostorilci z zavestnim sodelovanjem.
VSRS Sodba I Ips 41440/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji sostorilstva upoštevalo skupen prihod na kraj dejanja, usklajeno pogajanje o ceni, ogledovanje predmeta in skupen pobeg storilcev.
VSM Sodba IV Kp 44948/2017 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 204. člen -
Sodišče je presodilo, da je bil prispevek obtoženca kot voznika odločilen, saj je z veščim upravljanjem vozila in omogočanjem hitrega umika ter lažjega nakladanja blaga bistveno prispeval k uspešni izvedbi velike tatvine.
VSC Sodba I Kp 30336/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker ni bilo razčiščeno, ali je bilo opazovanje okolice in varovanje pred odkritjem s strani obdolženke bistven prispevek k izvršitvi velike tatvine (sostorilstvo) ali zgolj pomoč.
VSM Sklep II Kp 12834/2017 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 20. člen KZ-1 · 20. člen, odstavek 2 KZ-1 · 204. člen KZ-1 · 204. člen, odstavek 1 KZ-1 · 205. člen KZ-1 · 205. člen, odstavek 1, točka 1 KZ-1 · 54. člen KZ-1 · 54. člen, odstavek 1 KZ-1 · 57. člen KZ-1 · 57. člen, odstavek 2 KZ-1 · 58. člen KZ-1 · 58. člen, odstavek 1 KZ-1 · 58. člen, odstavek 3 ZKP · 378. člen ZKP · 378. člen, odstavek 1 ZKP · 392. člen ZKP · 392. člen, odstavek 1 -
Sodišče je sostorilstvo utemeljilo na podlagi ugotovljenega usklajenega delovanja obdolžencev pri sprejemanju poslovnih odločitev in pridobivanju ponudb za naročila.
VSM Sodba II Kp 17526/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
V obravnavanem primeru je bilo sostorilstvo pri tatvini kolesa izkazano s skupnim ogledovanjem predmetov, predhodno izločitvijo stvari ter pomočjo pri nalaganju in hitrem umiku s kraja dejanja.
VSC Sodba II Kp 7874/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je potrdilo sostorilstvo pri umoru, kjer sta obsojenca skupaj fizično obračunavala z oškodovancem, pri čemer je njuno skupno delovanje trajalo skozi celoten potek dejanja.
VSRS Sodba I Ips 6813/2017 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: KZ-1 · 116. člen KZ-1 · 116. člen, odstavek 1, točka 1 KZ-1 · 138. člen KZ-1 · 138. člen, odstavek 1 KZ-1 · 20. člen KZ-1 · 20. člen, odstavek 2 KZ-1 · 24. člen KZ-1 · 25. člen ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 371. člen, odstavek 2 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 39. člen ZKP · 39. člen, odstavek 1, točka 5 ZKP · 420. člen ZKP · 420. člen, odstavek 2 ZKP · 424. člen ZKP · 424. člen, odstavek 1 ZKP · 55. člen -
Sodišče je pri presoji naklepa za kaznivo dejanje uboja v sostorilstvu upoštevalo povezanost ravnanj več obsojencev.
VSRS Sodba I Ips 9199/2012 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je bilo v opisu dejanja dovolj jasno individualizirano ravnanje vsakega od obsojencev kot sostorilcev pri kaznivem dejanju goljufije.
VSRS Sodba I Ips 51579/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zgolj poznavanje dogovora med drugimi osebami in prisotnost pri unovčitvi čekov ne pomenita odločilnega prispevka k izvršitvi kaznivega dejanja ponarejanja vrednotnic.
VSM Sodba II Kp 12457/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da lahko tudi aktivnosti med postopkom nadzora predstavljajo odločilen prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja jemanja podkupnine, kar terja celovito dokazno oceno vseh ravnanj obdolženca.
VSM Sodba in sklep II Kp 28953/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je potrdilo, da je sostorilstvo ustrezno opredeljeno, če je iz opisa dejanskega stanja razvidna vloga vsakega obdolženca (npr. formalni direktor in neformalno soposlovodeča oseba) in njuno zavestno skupno delovanje pri kršitvi delavskih pravic.
VSM Sodba IV Kp 19219/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da pri sostorilstvu ni bistveno, kdo od udeležencev je neposredno povzročil posamezno poškodbo, če so vsi skupaj izpolnjevali zakonske znake kaznivega dejanja.
VSL Sodba III Kp 6813/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sostorilstvo je bilo ugotovljeno med novinarko in odgovornim urednikom, saj sta s skupnim delovanjem dosegla objavo prispevkov, ki so razkrili tajne podatke.
VSRS Sodba I Ips 1574/2010 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: KZ-1 · 20. člen KZ-1 · 21. člen KZ-1 · 287. člen KZ-1 · 287. člen, odstavek 2 KZ-1 · 47. člen KZ-1 · 47. člen, odstavek 2 mednarodne · 1. člen MEKUOP · 1. člen URS · 28. člen URS · 56. člen ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 1 ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 2 -
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker sodišče prve stopnje ni ustrezno obrazložilo sostorilstva in predhodnega dogovora obdolžencev pri kaznivem dejanju goljufije.
VSM Sklep II Kp 42931/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kot odločilen prispevek k sostorilstvu ocenilo zagotovitev prevoza do kraja srečanja in podajo pobude za napad, čeprav obtoženec sam ni neposredno izvedel fizičnega nasilja.
VSC Sodba II Kp 36384/2014 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da kvalifikacija velike tatvine po 2. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 in ropa po drugem odstavku 206. člena KZ-1 že vsebuje element sostorilstva, zato dodatno sklicevanje na 20. člen KZ-1 ni nujno.
VSRS Sodba I Ips 19090/2016 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru očitki o sostorilstvu niso bili dokazani, ker izvršitvena ravnanja obdolženke niso bila jasno opredeljena.
VSM Sodba IV Kp 24654/2014 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ-1 · 20. člen KZ-1 · 20. člen, odstavek 2 KZ-1 · 253. člen KZ-1 · 253. člen, odstavek 1 ZKP · 19. člen ZKP · 19. člen, odstavek 2 ZKP · 358. člen ZKP · 358. člen, odstavek 1 ZKP · 358. člen, odstavek 1, točka 3 ZKP · 371. člen ZKP · 371. člen, odstavek 1 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 11 ZKP · 371. člen, odstavek 1, točka 9 ZKP · 371. člen, odstavek 2 ZKP · 372. člen ZKP · 373. člen ZKP · 383. člen ZKP · 383. člen, odstavek 1 -
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je bila procesno nesprejemljiva podvojitev odločanja o krivdi in sankcijah za isto kaznivo dejanje, storjeno v sostorilstvu.
VSM sodba in sklep IV Kp 16763/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da za dokazovanje sostorilstva pri fingirani prometni nesreči ne zadoščajo zgolj indici, temveč morajo biti izkazani trdni dokazi o predhodnem dogovoru in zavestnem sodelovanju vseh vpletenih oseb.
VSC sodba II Kp 16651/2012 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da institut sostorilstva zajema tudi dejanja, kot sta straženje ali nudenje psihološke podpore med poskusom ropa, če ta dejanja odločilno prispevajo k izvedbi kaznivega dejanja.
VSRS Sodba XI Ips 47081/2015-88 — Vrhovno sodišče
-
Obtoženi je pri kaznivem dejanju goljufije ravnal usklajeno s sostorilci v skladu z vnaprejšnjim dogovorom.
VSK sodba II Kp 1819/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je opozorilo na neskladje med dejstvenim opisom, ki vsem sostorilcem pripisuje aktivno spravljanje v zmoto, in ugotovitvijo, da je bančno kartico fizično izročil le eden od njih.
VSL sodba in sklep II Kp 20059/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da sostorilec ne odgovarja za roparsko tatvino, če je nasilje uporabil le drugi sostorilec po tem, ko je prvi že prenehal s sodelovanjem pri tatvini in zapustil kraj dogodka.
VSL sklep II Kp 49305/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila vloga obsojenca sostorilska, saj je s prevozom sostorilcev na kraj ropa, izročitvijo orožja in zagotovitvijo pobega bistveno prispeval k uspešni izvedbi in dokončanju kaznivega dejanja.
VSRS Sodba I Ips 14015/2013-96 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče potrdilo, da za utemeljen sum sostorilstva pri kaznivem dejanju hude telesne poškodbe ni potrebna podrobna obrazložitev prispevka vsakega obdolženca.
sodba XI Ips 12941/2014-104 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila huda telesna poškodba oškodovanca posledica skupnega agresivnega ravnanja vseh obsojencev, pri čemer individualna identifikacija storilca zadnjega udarca ni bila pravno odločilna za obstoj sostorilstva.
Sodba I Ips 11020/2009-342 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da sostorilstvo zajema tudi tiste oblike prispevka, ki niso neposredna izvršitev, a so ključne za uspeh kaznivega dejanja.
Sodba I Ips 794/2010-389 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bilo stališče uporabljeno za presojo odgovornosti člana kriminalne združbe pri kaznivem dejanju prepovedanega prehoda čez državno mejo.
Sodba I Ips 185/2011 — Vrhovno sodišče
-
V primeru kaznivega dejanja hude telesne poškodbe, kjer je dogajanje potekalo v več delih z različno intenzivnostjo, sodba ni ustrezno obrazložena, če ne opredeli konkretnega prispevka vsakega od sostorilcev.
Sodba I Ips 355/2009 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče poudarilo, da pri sostorilstvu ni nujna podrobna konkretizacija prispevka vsakega posameznika, če je dokazana skupna zavest in volja do skupnega delovanja.
Sodba I Ips 82/2010 — Vrhovno sodišče
-
Obsojenka je s sodelovanjem pri klicih in grožnjah oškodovancu prek tretjih oseb odločilno prispevala k izvršitvi kaznivega dejanja izsiljevanja, kar presega zgolj pomoč in utemeljuje sostorilstvo.
Sodba I Ips 105/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru sostorilstvo pri izsiljevanju potrdilo na podlagi ugotovitve, da se je obsojenec zavedal namena pridobitve protipravne koristi in da je dejanje prevzel kot svoje.
Sodba I Ips 299/2009 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bil očitek sostorilstva določno opisan z navedbo predhodnega dogovora o postavitvi ovire na cesto in razdelitvijo vlog pri poskusu tatvine iz ustavljenega vozila.
Sodba I Ips 293/2008 — Vrhovno sodišče
-
Pri sostorilstvu za povzročitev telesne poškodbe ni pravno odločilno, katero konkretno poškodbo je povzročil posamezen obsojenec, če so vsi skupaj prispevali k nastanku poškodbenega stanja.
Sodba I Ips 166/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da sta obsojenca pri pretepanju oškodovanca uporabljala različna sredstva (npr. le eden je uporabil steklenico), ne izključuje obstoja sostorilstva.
Sodba I Ips 187/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da sta obtoženca sostorilca pri hudi telesni poškodbi, ker sta s skupnim napadom in agresijo prispevala k nastanku poškodb, čeprav je konkretne vreznine povzročil le eden od njiju.
VSL sodba I Kp 737/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodelovanje pri prevozu soobsojenca na kraj kaznivega dejanja in straženje med izvršitvijo predstavlja objektivno sodelovanje pri izvršitvenih dejanjih, kar utemeljuje sostorilstvo.
Sodba I Ips 343/2007 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bilo sostorilstvo pri kaznivem dejanju neupravičenega prometa z mamili podano, ker je obtoženka z vožnjo družinskega vozila pripomogla k prikritju prevoza mamila, čeprav ni poznala točne količine substance.
Sodba Kp 3/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je kaznivo dejanje posebno hude telesne poškodbe mogoče storiti v sostorilstvu, pri čemer je organizacija pretepa in usmerjanje napada šteti kot odločilen prispevek k izvršitvi.
Sodba I Ips 477/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da oseba, ki nima zakonsko določenih lastnosti za storilca konkretnega kaznivega dejanja, ne more odgovarjati kot sostorilec.
Sodba I Ips 208/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da opis dejanja, v katerem obdolženca oškodovanko brcneta po tem, ko je že padla na tla, izpolnjuje elemente sostorilstva, saj kaže na skupno izvrševanje nasilja.
VSK sklep Kp 364/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
V tej zadevi je bilo sostorilstvo pri ropu utemeljeno na podlagi skupnega delovanja in predhodnega dogovora, ne glede na to, kateri od storilcev je neposredno izvedel nasilno dejanje nad oškodovanko.
Sodba I Ips 373/2005 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je sodišče ugotovilo, da zgolj prisedanje v vozilo, ki ga je protipravno vzel nekdo drug, brez aktivnega sodelovanja pri odvzemu, ne predstavlja sostorilstva pri kaznivem dejanju odvzema motornega vozila.
VSL sodba I Kp 558/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pri sostorilstvu ni potrebna konkretizacija posameznih prispevkov, če se zavest in volja sostorilcev nanašata na celotno skupno delovanje.
Sodba I Ips 322/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo časovno komponento sostorilstva v kontekstu kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo.
Sodba I Ips 343/2004 — Vrhovno sodišče
-
Skladno in istočasno delovanje več oseb pri izvršitvi enotne zahteve po izročitvi premoženjske koristi utemeljuje pravno opredelitev ravnanja kot enega samega kaznivega dejanja.
VSK sodba Kp 78/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Dejstvo, da zoper soobstorilca (mladoletno osebo) ni bil voden kazenski postopek, ne izključuje ugotovitve sostorilstva za obdolženca.
Sodba I Ips 261/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker ni obrazložila subjektivnega elementa sostorilstva pri kaznivem dejanju prepovedanega prehoda čez državno mejo, kjer je obdolženec opravil le prevoz.
VSM sklep I Kp 415/2003 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da pri sostorilstvu ropa ni nujno razmejevati vlog posameznikov pri uresničevanju posameznih zakonskih znakov, če je dokazano, da so vsi storilci dejanje šteli za svoje.
Sodba I Ips 96/2001 — Vrhovno sodišče
-
Izrek sodbe je protisloven, če hkrati navaja, da je vsak obsojenec storil po eno kaznivo dejanje in da sta dejanje storila v sostorilstvu, saj se ti ugotovitvi medsebojno izključujeta.
Sodba I Ips 32/2002 — Vrhovno sodišče
-
Neidentificiranost drugih sostorilcev pri kaznivem dejanju prepovedanega prehoda čez državno mejo ne vpliva na kazensko odgovornost obsojenca, če je bil njegov prispevek k dejanju izkazan.
Sodba I Ips 162/2002 — Vrhovno sodišče
-
Obsojenec je kot član združbe za spravljanje ljudi čez mejo odločilno prispeval k izvršitvi kaznivega dejanja s prevozom ljudi znotraj države, čeprav ni neposredno vodil prebežnikov čez državno mejo.
Sodba I Ips 214/2001 — Vrhovno sodišče
-
Obsojenec je bil spoznan za sostorilca pri trgovanju z mamili, ker je imel ključno vlogo pri načrtovanju in logistiki, čeprav sam ni neposredno prenašal prepovedanih substanc.
Sodba I Ips 61/01 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je vnaprejšnja obljuba prevzema in prevoza ilegalnih tujcev po prehodu meje pomenila odločilen prispevek k izvršitvi kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo.
Sodba I Ips 100/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da članstvo v združbi za prepovedan prehod meje ne pomeni avtomatičnega sostorilstva pri vsakem posameznem dejanju prehoda, če ni izkazan odločilen prispevek člana k izvršitvi.
Sodba I Ips 76/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo sostorilstvo pri lahki telesni poškodbi, kjer je bilo iz načina poškodovanja razvidno, da so poškodbe nastale s takšnim ravnanjem, ki bi lahko povzročilo hudo telesno poškodbo.
Sodba I Ips 174/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se pri tatvini, storjeni v sostorilstvu, vrednost prilaščenih stvari ne deli na deleže posameznih sostorilcev, temveč se za presojo teže kaznivega dejanja upošteva celotna vrednost odtujenih predmetov.
Sodba I Ips 240/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zgolj izročitev bianco čekov, bančne kartice in osebne izkaznice soobtoženki ter dogovor o delitvi denarja ne pomenita sostorilstva pri kaznivem dejanju ponarejanja vrednostnih papirjev.
VSL sodba I Kp 625/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bilo sostorilstvo ugotovljeno pri kaznivem dejanju spravljanja oseb čez državno mejo, kjer je obtoženec sodeloval z neugotovljenimi osebami iz koristoljubnosti.
VSL sodba I Kp 1431/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sostorilstvo je bilo ugotovljeno pri obeh obtožencih, ki sta skupno vlomila v objekte in preiskala prostore z namenom kraje.
VSL sodba I Kp 572/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Za sostorilstvo pri umoru je pravno irelevantno, katero od ravnanj sostorilcev je neposredno povzročilo smrt, če sta oba obsojenca delovala z naklepom v smeri uresničitve kaznivega dejanja.
Sodba I Ips 192/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razmejilo sostorilstvo od pomoči pri veliki tatvini, pri čemer je obsojenca, ki je zgolj priskrbel lažno dokumentacijo in kupce, namesto sostorilca opredelilo kot pomočnika.
Sodba I Ips 75/94 — Vrhovno sodišče
-
Zgolj hoja obtoženca mimo oškodovanke po levi strani, medtem ko je druga oseba izvedla tatvino, ne predstavlja bistvenega prispevka k izvršitvi kaznivega dejanja.
VSL sodba in sklep Kp 1155/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da osebe, ki skupno pretepejo oškodovanca z namenom telesnega poškodovanja, nastopajo kot sostorilci kaznivega dejanja telesne poškodbe in ne le kot udeleženci v pretepu.
Sodba I Ips 187/93, 196/93, 198/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zgolj spremljanje soobsojenca z avtomobilom do kraja nakupa ukradenega vozila ne pomeni sostorilstva pri kaznivem dejanju prikrivanja, saj obsojenec ni sodeloval pri samem aktu nakupa.
Sodba I Ips 86/93 — Vrhovno sodišče