splošna amnestija
Sentenca
Splošna amnestija, razglašena z odlokom Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (1944), je izključevala kazensko odgovornost oseb, ki so sodelovale ali pomagale enotam slovenskega domobranstva, pod pogojem, da niso storile drugih hudodelstev in niso nadaljevale s pomočjo tem enotam. Za uporabo amnestije je ključna časovna in krajevna opredeljenost dejanja, saj amnestija ne zajema dejanj, ki presegajo opredeljeno obliko sodelovanja ali vključujejo posebno huda kazniva dejanja zoper življenje in premoženje.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da sodelovanje obsojenke z MVAC in domobranstvom ni bilo časovno in krajevno opredeljeno, kar je onemogočilo pravilno presojo upravičenosti do amnestije.
Sodba I Ips 119/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da ovadba dveh oseb ni bila izvzeta iz amnestije, medtem ko je bilo sodelovanje pri aretacijah obravnavano kot dejanje, podobno tistim, ki amnestije niso bila deležna.
Sodba I Ips 188/92 — Vrhovno sodišče