splošna raba morskega dobra
Sentenca
Splošna raba morskega dobra vključuje prost dostop in neškodljiv prehod do morskega dobra ter zadrževanje na priobalnem zemljišču, kar mora lastnik ali posestnik zemljišča vsakomur dopustiti (38. člen ZV-1). Omejitev te pravice je dopustna le v primerih, ko je na zemljišču zgrajen objekt, ki je izrecno izvzet iz splošne rabe. Zaračunavanje vstopnine za dostop do naravnega kopališča, ki ni zgrajen objekt s posebno rabo vode, pomeni nedovoljeno oviro za uresničevanje pravice do splošne rabe morja.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da imetnik vodne pravice za dejavnost naravnega kopališča ne sme zaračunavati vstopnine, saj objekti, potrebni za turistično dejavnost (bazen, tuši), ne predstavljajo objektov, ki bi izključevali splošno rabo morja.
UPRS sodba III U 201/2013 — Upravno sodišče
-
Tožnica na naravnem kopališču ni smela zaračunavati vstopnine in postavljati ograj, saj naravno kopališče ne predstavlja objekta, ki bi upravičeval omejitev splošne rabe morja.
UPRS sodba III U 265/2013 — Upravno sodišče
-
Upravljavec naravnega kopališča ne more zaračunavati vstopnine za kopanje zgolj na podlagi vodne pravice za rabo morja, če s tem ovira prost prehod do morskega dobra.
UPRS sodba III U 216/2013 — Upravno sodišče