splošna verodostojnost prosilca za mednarodno zaščito
Sentenca
Splošna verodostojnost prosilca za mednarodno zaščito se ocenjuje na podlagi skladnosti in verodostojnosti njegovih izjav ter njihove skladnosti s splošnimi in specifičnimi informacijami o izvorni državi. Pri tem se upoštevajo prosilčeva ravnanja in izjave tako pred kot med postopkom za pridobitev mednarodne zaščite. Pogoj verodostojnosti iz 3. alineje tretjega odstavka 21. člena ZMZ-1 se nanaša na preverljive okoliščine, ki so pomembne za utemeljitev razlogov za mednarodno zaščito ali predstavljajo oviro za vrnitev v izvorno državo.
Iz posameznih sodb
-
V tej zadevi je bila verodostojnost tožnika ocenjena kot nizka zaradi nekonsistentnosti njegovih izjav glede okoliščin, ki naj bi utemeljevale strah pred preganjanjem s strani talibanov.
VSRS Sodba I Up 241/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da so bile tožnikove dejavnosti v zvezi z vero po zapustitvi Irana motivirane zgolj s ciljem ustvarjanja pogojev za pridobitev statusa mednarodne zaščite, ne pa z iskrenim prepričanjem.
UPRS Sodba I U 2195/2017-9 — Upravno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila splošna neverodostojnost ugotovljena zaradi številnih neskladij v izpovedbi o preteklih dogodkih (demonstracije, aretacije) in nejasnosti glede groženj na družbenih omrežjih.
VSRS Sodba I Up 83/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se psihično zdravje strank v sodnih postopkih predpostavlja kot dejstvo, zato zahteva po postavitvi psihiatričnega izvedenca brez utemeljenih indicov predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto.
Sodba I Up 163/2012 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila splošna neverodostojnost tožnika ugotovljena, ker k prošnji ni predložil nobenih dokazov, ki bi utemeljevali njegov strah pred preganjanjem v izvorni državi.
Sodba I Up 184/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da so bile tožnikove izjave o bistvenih dejstvih zgodbe med seboj tako nasprotujoče, da je bila njegova celotna zgodba ocenjena kot neverodostojna.
Sodba I Up 184/2008 — Vrhovno sodišče