spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let
Sentenca
Za obstoj kaznivega dejanja spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let, ni treba dokazovati nastanka fizičnih ali psihičnih poškodb, saj je varovana dobrina spolna integriteta mladoletnega oškodovanca. Pri presoji zakonskih znakov tega kaznivega dejanja ni relevantno, kdo je dal pobudo za spolni odnos, saj je ključna odsotnost pravne sposobnosti mladoletne osebe za privolitev v takšno dejanje.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da dotiki oškodovank preko oblačil, ki so bili rahli in kratkotrajni, ne izpolnjujejo zakonskih znakov temeljne oblike kaznivega dejanja po prvem odstavku 173. člena KZ-1, temveč predstavljajo privilegirano obliko po četrtem odstavku istega člena.
VSK Sodba II Kp 495/2023 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je kot spolno dejanje opredelilo otipavanje prsi in spolovila mladoletne oškodovanke preko oblačil, pospremljeno z verbalnim izražanjem spolnega interesa.
VSK Sodba II Kp 54859/2018 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je kot verodostojno ocenilo izpovedbo mladoletne oškodovanke, ki je bila v preiskavi pod vplivom zunanjih pritiskov, medtem ko je na glavni obravnavi podala kritično in konsistentno izpovedbo o okoliščinah kaznivega dejanja in storilčevem vedenju o njeni starosti.
VSK Sodba II Kp 5590/2018 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da je za obstoj kaznivega dejanja odločilen neposreden stik teles obtoženca in oškodovanke, ki po svoji naravi predstavlja spolno dejanje.
VSK Sodba II Kp 19753/2018 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je potrdilo, da je spolna motiviranost naravni znak kaznivega dejanja, pri čemer fizični kontakt služi kot ključni kriterij za razmejitev med različnimi oblikami kaznivega dejanja po 173. členu KZ-1.
VSM Sodba III Kp 23520/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo kontinuiran način izvršitve kaznivega dejanja v daljšem obdobju in nastanek čustvenih motenj pri oškodovanki, zaradi česar je izrek zaporne kazni ocenilo kot sorazmeren in nujen za doseganje prevencijskih ciljev.
VSM Sodba II Kp 29924/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da okoliščina, da je storilec otipaval oškodovanko 'le' z rokami in 'le' preko oblačil, ne more biti podlaga za milejšo pravno kvalifikacijo, temveč lahko vpliva le na odmero kazenske sankcije.
VSRS Sodba I Ips 13370/2010 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: KZ · 183. člen KZ · 183. člen, odstavek 1 KZ · 183. člen, odstavek 3 KZ · 183. člen, odstavek 4 KZ-1 · 173. člen KZ-1 · 173. člen, odstavek 1 KZ-1 · 173. člen, odstavek 3 KZ-1 · 173. člen, odstavek 4 ZKP · 372. člen ZKP · 372. člen, odstavek 1, točka 4 ZKP · 426. člen ZKP · 426. člen, odstavek 2 -
Sodišče je na spolno motiviranost sklepalo iz narave ravnanj, izpovedbe oškodovanke o storilčevih besedah med dejanjem in ugotovitve o storilčevi spolni aktivnosti.
VSRS Sodba I Ips 40934/2014-124 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče prve stopnje ni zadostno obrazložilo, zakaj dejanja, kot sta poljubljanje na ustnice in otipavanje, predstavljajo prizadetost spolne nedotakljivosti v smislu 183. člena KZ.
VSC sklep II Kp 8901/2009 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da zloraba zaupanja v okviru cerkvene skupnosti, kjer je imel storilec položaj diakona, dodatno utemeljuje težo kaznivega dejanja.
VSK sodba II Kp 40934/2014 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je potrdilo, da je opis obsojenčevega položaja do petletne oškodovanke v izreku sodbe zadosten za utemeljitev zakonskega znaka zlorabe položaja.
VSRS Sodba I Ips 45826/2012-169 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo predlog za postavitev izvedenca pedopsihologa za oceno verodostojnosti prič, saj je ugotovilo, da je ocena verodostojnosti izključna pristojnost sodišča, ne pa izvedenca.
VSM II sodba Kp 89440/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da namen zadovoljevanja spolnega nagona pri tem kaznivem dejanju ni nujen element opisa v obtožnici, temveč predmet dokazne presoje sodišča.
Sodba I Ips 42356/2010-54 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da je lahko tudi očim 'druga oseba' v smislu kvalificiranega kaznivega dejanja po tretjem odstavku 183. člena KZ, saj vsebine razmerja med nadrejeno osebo in otrokom ni mogoče interpretirati zgolj skozi družinskopravne predpise.
Sodba I Ips 68/2010 — Vrhovno sodišče