spor glede pristojnosti
Sentenca
Spor glede pristojnosti med organi nastane, kadar več organov zavrača pristojnost za obravnavo posamezne zadeve ali kadar organ meni, da je drug organ posegel v njegovo pristojnost. Ustavno sodišče na podlagi zahteve prizadetega organa odloči, kateri organ je pristojen za vodenje postopka in odločanje v konkretni zadevi.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj hkratna izvedba dveh različnih inšpekcijskih nadzorov s strani dveh organov ne pomeni spora o pristojnosti, če se nadzora nanašata na različne pravne podlage.
Pravna podlaga: ZUstS · 61. člen, odstavek 4 -
Ustavno sodišče je pobudo za rešitev spora med inšpekcijskimi organi zavrglo, ker sta organa o zadevi že odločila, zato spor o pristojnosti ni bil več aktualen.
-
Pobuda je bila zavržena, ker je sodišče presodilo, da inšpekcijski nadzor nad izvajanjem postopkov in sodno varstvo zoper upravne akte predstavljata ločeni pravni področji, ki ne tvorita spora o pristojnosti.
-
Ustavno sodišče je zahtevo zavrglo, ker med Policijsko postajo Logatec in Okrajnim sodiščem na Vrhniki ni obstajal dejanski spor o pristojnosti, temveč le nestrinjanje glede pravne kvalifikacije vloge stranke.
-
Sodišče je zavrglo zahtevo za rešitev spora glede pristojnosti, ker zavrženje obdolžilnega predloga s strani sodišča ni pomenilo izreka o nepristojnosti.
-
Pobuda je bila zavržena, ker med navedenima organoma ni nastal dejanski spor glede pristojnosti, saj ni bilo izkazano, da bi organi bodisi hkrati zahtevali bodisi hkrati odklanjali pristojnost.
Pravna podlaga: ZUstS -
Ustavno sodišče je zahtevo zavrglo, ker je ugotovilo, da dejanski spor o pristojnosti med Mestno občino Ljubljana in ministrom še ni nastal.
-
Zahteva za rešitev spora glede pristojnosti je bila zavržena, ker je organ zahtevo vložil šele po tem, ko je že izdal sklep o zavrženju zadeve zaradi nepristojnosti.
-
Sodišče je zavrglo zahtevo za rešitev spora glede pristojnosti, ker zavrženje obdolžilnega predloga s strani sodišča ni štelo kot spor o pristojnosti med prekrškovnim organom in sodiščem.
-
Pobuda je bila zavržena, ker pobudnica ni izkazala, da bi se tudi sodišče izreklo za nepristojno, temveč je navajala le zavrženje predloga za izločitev.
-
Sodišče je odločalo o pristojnosti za obravnavo pravnega sredstva zoper sklep prekrškovnega organa o odmeri sodne takse.
Pravna podlaga: ZUstS · 61. člen, odstavek 4 -
Pobudnik je vložil pobudo za rešitev spora glede pristojnosti med sodiščem in prekrškovnim organom, ker se ni strinjal s pravno kvalifikacijo prekrška, kar ne predstavlja kompetenčnega spora.
-
V obravnavani zadevi je bila zahteva zavržena, ker med Ministrom za pravosodje in Predsednikom Višjega sodišča v Ljubljani dejansko ni obstajal spor glede pristojnosti, ki bi ga Ustavno sodišče lahko reševalo.
-
Pobudnik je vložil pobudo za rešitev spora glede pristojnosti med policijsko postajo in okrajnim sodiščem, vendar je sodišče ugotovilo, da ne gre za kompetenčni spor, temveč zgolj za nestrinjanje stranke z organom, pristojnim za vodenje prekrškovnega postopka.
-
Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo za rešitev spora, ker je ugotovilo, da Državna volilna komisija nima zakonske podlage za nadzor nad delom občinskih volilnih komisij v postopku varstva volilne pravice.
Pravna podlaga: ZUstS · 25. člen -
Sodišče je presodilo, da je za odločanje o prekršku pristojen prekrškovni organ, če ni izpolnjen kvalifikacijski element (npr. prometna nesreča I. kategorije), ki bi terjal sodno pristojnost.
-
Ustavno sodišče je zahtevo za rešitev spora zavrglo, ker med Policijsko postajo in Okrajnim sodiščem v konkretni zadevi ni nastal spor glede pristojnosti.
-
V konkretnem primeru je Ustavno sodišče odločilo, da je za prekršek, za katerega se lahko izreče kazen zapora, pristojno okrajno sodišče, kljub zavrnitvi pristojnosti s strani sodišča in odstopu zadeve policijski postaji.
Pravna podlaga: ZUstS · 61. člen, odstavek 4 -
Sodišče je odločilo, da je za odločanje o prekrških, za katere se še vedno lahko izreče kazen zapora, pristojno okrajno sodišče, tudi če gre za prekrške po predpisih, ki še niso bili usklajeni z ZP-1.
Pravna podlaga: ZUstS · 61. člen, odstavek 4 -
Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo za rešitev spora glede pristojnosti, ker med Policijsko postajo in Okrajnim sodiščem v konkretni zadevi ni nastal dejanski spor o pristojnosti.
-
V obravnavanem primeru je bila zahteva zavržena, ker upravni organ ni zanikal svoje pristojnosti, temveč je poskušal izpodbijati stališče Vrhovnega sodišča o naravi denacionalizacijske zadeve, kar ni predmet spora o pristojnosti.
-
Ustavno sodišče je zahtevo zavrglo, ker sodišče ni formalno izdalo sklepa o nepristojnosti in zadeve ni odstopilo prekrškovnemu organu, zato spor glede pristojnosti še ni nastal.
-
Sodišče je zahtevo zavrglo, ker sodišče, ki je vložilo predlog, ni predhodno izdalo sklepa o nepristojnosti in zadeve odstopilo prekrškovnemu organu.
-
V obravnavani zadevi je bila zahteva zavržena, ker sodišče ni formalno odstopilo zadeve prekrškovnemu organu, zato spor glede pristojnosti še ni nastal.
-
Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo za rešitev spora o pristojnosti med sodiščem in policijsko postajo, ker spor v času odločanja dejansko še ni nastal.
-
Zahteva je bila zavržena, ker sodišče ni izkazalo, da bi se že izreklo za nepristojno in zadevo odstopilo drugemu organu, s čimer bi dejansko nastal negativni kompetenčni spor.
-
Zahteva je bila zavržena, ker sodišče ni izkazalo, da bi se predhodno izreklo za nepristojno in zadevo dejansko odstopilo prekrškovnemu organu.
-
Sodišče je zahtevo zavrglo, ker iz spisa ni bilo razvidno, da bi se sodišče dejansko izreklo za nepristojno in zadevo odstopilo prekrškovnemu organu.
-
V obravnavanem primeru je bila zahteva zavržena, ker sodišče ni izkazalo, da se je dejansko izreklo za nepristojno in zadevo odstopilo prekrškovnemu organu.
-
V konkretnem primeru spor ni nastal, ker se sodišče ni formalno izreklo za nepristojno in zadeve ni odstopilo prekrškovnemu organu.