sporazum o delitvi zapuščine
Sentenca
Sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) je izraz volje dedičev o načinu razdelitve zapuščinskega premoženja, ki ga sodišče zgolj povzame v izreku sklepa o dedovanju. Ker tak sporazum temelji na pogodbeni svobodi strank in ne na avtoritativni odločitvi sodišča, ga ni mogoče izpodbijati s pritožbo zoper sklep o dedovanju. Morebitne napake volje ali kršitve določil sporazuma morajo dediči uveljavljati v pravdi kot izpodbijanje civilnopravnega pravnega posla (214. člen ZD).
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru sodišče v izrek sklepa o dedovanju ni moglo veljavno povzeti dednega dogovora, saj ta ni bil sklenjen pred sodiščem niti potrjen s podpisom strank na zapisnik, kar je dedinja izpodbijala tudi zaradi pomanjkanja prave volje.
VSM Sklep I Cp 489/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je razveljavilo sklep o dedovanju, ker je ena od dedinj po podpisu dogovora, a pred izdajo sklepa, izrazila nestrinjanje z njegovo vsebino, s čimer je odpadla procesna predpostavka sporazumne delitve.
VSK sklep Cp 662/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru sporazum ni bil veljavno sklenjen, ker ga niso podpisali vsi dediči in ker se je nanašal le na premoženje v lasti enega dediča, ne pa na delitev zapuščine.
VSC sklep Cp 730/2008 — Višje sodišče v Celju
-
Pritožnica je neuspešno poskušala izpodbijati vsebino dednega dogovora v pritožbenem postopku zoper sklep o dedovanju z navedbo, da je bila glede izbire nepremičnin izigrana zaradi naknadnega vstopa druge dedinje v krog nujnih dedičev.
VSL sklep I Cp 1260/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sklep o dedovanju, ki vsebuje dedni dogovor, je mogoče v pritožbenem postopku izpodbijati le z navedbo, da sporazuma niso sklenili vsi dediči ali da je bil sporazum v sklep o dedovanju povzet netočno.
VSC sklep Cp 720/97 — Višje sodišče v Celju