spregled pravne osebnosti
Sentenca
Spregled pravne osebnosti je pravni institut, ki omogoča, da družbeniki osebno odgovarjajo za obveznosti družbe, kadar zlorabijo pravno osebo za doseganje nedovoljenih ciljev, oškodovanje upnikov ali nedovoljeno razpolaganje s premoženjem družbe kot s svojim lastnim. Odgovornost družbenikov nastopi tudi v primerih, ko je bilo pravno razmerje z upnikom zasnovano zgolj s pomočjo pravne osebe z namenom izognitve osebni odgovornosti družbenikov za obveznosti. Institut prebija načelo ločenosti premoženja družbe in njenih družbenikov (6. člen ZGD).
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
- Zakon o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP)
- Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba EU 1215/2012)
- Zakon o zavodih (ZZ)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)
- Zakon o vodah (ZV-1)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV)
- Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL)
- Zakon o društvih (ZDru)
- Uredba o koncesiji za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije (Uredba o koncesiji za rabo reke…)
- Zakon o podjetjih (ZPod)
- Zakon o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih gospodarskih družb (ZPUOOD)
- Zakon o varstvu okolja (ZVO-1)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E)
- Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o prekrških (ZP)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
Iz posameznih sodb
-
Tožnik ni uspel z zahtevkom zoper družbenika, ker v tožbi ni navedel dejstev, ki bi utemeljevala zlorabo pravne osebnosti v smislu 8. člena ZGD-1.
VDSS Sodba Pdp 537/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je presoja spregleda pravne osebnosti odvisna od specifičnega prepleta množice dejstev, ki imajo naravo indicev.
VSL Sodba I Cpg 104/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je institut spregleda pravne osebnosti uporabilo kot podlago za odvzem protipravne premoženjske koristi obsojencu v kazenskem postopku, potem ko sta pravni osebi, ki sta korist prejeli, prenehali obstajati in bili izbrisani iz sodnega registra.
VSL Sodba X Kp 18270/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da zakoniti zastopnik ni zavedel gotovinskega plačila v poslovne knjige družbe, samo po sebi še ne zadošča za avtomatično uporabo instituta spregleda pravne osebnosti brez izkazane zlorabe.
VSL Sodba I Cp 296/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V postopku zavarovanja terjatve zoper družbenike na podlagi 8. člena ZGD-1 mora upnik izkazati terjatev do družbe ter hkrati verjetnost zlorabe družbe s strani družbenikov.
VSL Sklep IV Ip 1006/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri subjektivni odgovornosti družbenika presojati njegovo vključenost v poslovanje, vključno z morebitno preusmeritvijo poslovanja na druga podjetja (t.i. by-pass podjetja).
VSL Sklep I Cpg 357/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik ni podal ustreznih trditev o zlorabi družbe, neizpolnitev obljube o zaposlitvi pa ne izpolnjuje pogojev za spregled pravne osebnosti.
VSL Sodba I Cp 165/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je bila tožbena podlaga za odgovornost družbenikov za dolgove družbe utemeljena na določbah o spregledu pravne osebnosti.
VSL Sodba I Cp 2210/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da 3. odstavek 6. člena ZDru predstavlja izjemo od odgovornosti društva zgolj z lastnim premoženjem, primerljivo s spregledom pravne osebnosti po ZGD-1.
VSRS Sodba II Ips 45/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo poskus uporabe spregleda pravne osebnosti fundacije za dosego vračila darila od njenega ustanovitelja.
VSL Sodba II Cp 1355/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da tožba zoper družbenike na podlagi spregleda pravne osebnosti ne utemeljuje stvarne pristojnosti delovnega sodišča, saj toženci nimajo statusa delodajalca ali pravnega naslednika delodajalca.
VSRS Sklep VIII R 8/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je spregled pravne osebnosti utemeljilo na podlagi izčrpanja družbe z odtujitvijo premoženja in naknadnim izbrisom iz registra brez likvidacije, kar je družbo onemogočilo pri izpolnitvi obveznosti iz naslova neupravičene obogatitve.
VSL Sodba I Cp 2118/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da izbris družbe iz sodnega registra sam po sebi ne pomeni nujno trenutka začetka teka zastaralnega roka za zahtevek iz naslova spregleda pravne osebnosti, temveč je odločilen trenutek nastopa pogojev za spregled.
VSL Sodba II Cp 2167/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 148. člen OZ · 353. člen OZ · 353. člen, odstavek 2 OZ · 360. člen OZ · 367. člen OZ · 367. člen, odstavek 2 ZFPPIPP · 42. člen ZFPPIPP · 43. člen ZFPPIPP · 44. člen ZFPPIPP · 442. člen ZFPPIPP · 442. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 442. člen, odstavek 1, točka 2 ZGD-1 · 263. člen ZGD-1 · 263. člen, odstavek 4 ZGD-1 · 515. člen ZGD-1 · 515. člen, odstavek 6 ZGD-1 · 8. člen ZPP · 5. člen -
Sodišče je presodilo, da izbris zavoda iz sodnega registra ni razlog za spregled, če je bila družba že pred izbrisom prezadolžena in nesposobna za plačilo, torej izbris ni bil vzrok za oškodovanje upnika.
VSL Sodba in sklep II Cp 839/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZFPPIPP · 34. člen ZFPPIPP · 35. člen ZFPPIPP · 408. člen ZFPPIPP · 409. člen ZFPPIPP · 42. člen ZFPPIPP · 427. člen ZFPPIPP · 427. člen, odstavek 2 ZFPPIPP · 442. člen ZFPPIPP · 442. člen, odstavek 1, točka 1 ZFPPIPP · 9. člen ZGD-1 · 8. člen ZGD-1 · 8. člen, odstavek 1 ZGD-1 · 8. člen, odstavek 1, alinea 2 ZGD-1 · 8. člen, odstavek 1, alinea 3 ZGD-1 · 8. člen, odstavek 1, alinea 4 ZPP · 286. člen ZZ · 49. člen ZZ · 49. člen, odstavek 2 -
V obravnavanem primeru je bila odgovornost edinega družbenika ugotovljena zaradi zlorabe družbe za oškodovanje upnice.
VSL Sodba II Cp 1370/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zmanjšanje premoženja družbe vključuje tako efektivno zmanjšanje kot preprečitev povečanja premoženja, pri čemer je v stečajnem postopku treba presojati vpliv družbenikovih ravnanj na stečajno maso.
VSL Sklep II Cp 536/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 13. člen OZ · 346. člen OZ · 349. člen OZ · 349. člen, odstavek 1 OZ · 369. člen OZ · 369. člen, odstavek 4 ZFPPIPP · 245. člen ZFPPIPP · 245. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 258. člen ZGD-1 · 134. člen ZGD-1 · 41. člen ZGD-1 · 41. člen, odstavek 1 ZGD-1 · 8. člen ZGD-1 · 8. člen, odstavek 1 ZGD-1 · 8. člen, odstavek 1, alinea 1 ZGD-1 · 8. člen, odstavek 1, alinea 2 ZGD-1 · 8. člen, odstavek 1, alinea 4 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 -
Sodišče je presojalo, ali je tožnik kot družbenik z načrtnim izčrpavanjem družbe povzročil njeno nesposobnost za izpolnitev obveznosti, kar bi utemeljevalo spregled pravne osebnosti.
VSM Sodba I Cp 762/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da zahtevek na podlagi spregleda pravne osebnosti ne predstavlja samostojnega odškodninskega zahtevka, temveč ohranja naravo prvotne pogodbene obveznosti družbe za plačilo kupnine.
VSL Sodba II Cp 121/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je spregled uporabilo v primeru, ko je edini družbenik in direktor kljub vedenju o dolgovih dopustil izbris delujoče družbe iz sodnega registra brez likvidacije.
VSL Sodba II Cp 1584/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZASP · 147. člen ZASP · 156. člen ZASP · 156. člen, odstavek 4 ZASP · 156. člen, odstavek 4, točka 3 ZASP · 168. člen ZFPPIPP · 427. člen ZFPPIPP · 427. člen, odstavek 1 ZFPPIPP · 427. člen, odstavek 1, točka 1 ZFPPIPP · 435. člen ZFPPIPP · 442. člen ZFPPIPP · 442. člen, odstavek 1 ZGD-1 · 8. člen ZGD-1 · 8. člen, odstavek 1 ZGD-1 · 8. člen, odstavek 1, alinea 2 -
Spregled pravne osebnosti ne predstavlja podlage za razširitev stvarne pristojnosti delovnega sodišča na družbenike delodajalca.
VDSS Sklep Pdp 826/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da neizpolnitev dogovora o nakazilu kupnine na družbo, katere družbenica je bila toženka, ne pomeni zlorabe pravne osebe, saj kupnina predstavlja lastno premoženje toženke in ne premoženje družbe.
VSL sodba I Cp 2690/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 15. člen OZ · 15. člen, odstavek 1 OZ · 190. člen OZ · 299. člen OZ · 299. člen, odstavek 2 OZ · 378. člen OZ · 378. člen, odstavek 1 OZ · 52. člen ZGD-1 · 8. člen ZGD-1 · 8. člen, odstavek 1 ZGD-1 · 8. člen, odstavek 1, alinea 3 ZGD-1 · 8. člen, odstavek 1, alinea 4 ZPP · 212. člen ZPP · 7. člen -
V konkretnem primeru je bila zloraba družbe podana, ker je družbenik družbo izkoristil za izogibanje neposredni odgovornosti do kupcev stanovanj in s tem oškodoval upnike.
VSRS Sodba II Ips 88/2015 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je bila podana presoja o tem, ali je tožnik kot družbenik odgovoren za obveznosti družbe na podlagi spregleda pravne osebnosti v kontekstu plačila znižane kupnine.
VSRS Sklep II DoR 248/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je bila zloraba družbe podana v kontekstu izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije in s tem povezanega oškodovanja upnikov pri uveljavljanju avtorskega honorarja.
VSL sklep II Cp 1043/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je šlo za prenos bistvenega dela poslovanja na drugo osebo z namenom, da družba postane nesposobna za odplačevanje dolgov svojim upnikom.
VSK sodba Cpg 143/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče poudarja, da upnik praviloma ne more zahtevati izpolnitve obveznosti družbe od njenih organov (direktorja, nadzornika), temveč le izjemoma od družbenikov, če so izpolnjene predpostavke za spregled pravne osebnosti.
VSL sklep II Cp 1624/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je zloraba podana, ko družbenik s prenosom bistvenega dela poslovanja na drugo osebo načrtno onemogoči družbi, da bi svojim upnikom odplačala dolgove.
VSK sklep Cpg 139/2015 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da manjkajoči podatki o plačilih in neurejene evidence same po sebi ne pomenijo protipravne zlorabe družbe za osebne koristi.
VSL sodba in sklep I Cpg 572/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru se je preverjalo, ali so družbeniki z razpolaganjem s premoženjem družbe in pobotanjem terjatev ravnali v nasprotju z zakonom in s tem zlorabili pravno osebo za oškodovanje upnikov.
VSL sklep I Cp 1506/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da uveljavljanje terjatve zoper družbenika na podlagi spregleda pravne osebnosti ne pomeni pravnega nasledstva, zato takšen spor ni delovni spor v smislu pristojnosti delovnega sodišča.
VSRS sklep VIII R 11/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da je bil spregled pravne osebnosti podan, ker je bila družba zaradi neupravičenega odlivanja sredstev plačilno popolnoma izčrpana.
VSL sodba in sklep I Cp 3369/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da stečajni postopek nad družbo ne vpliva na obseg odgovornosti družbenika v primeru spregleda pravne osebnosti; družbenik odgovarja za celotno terjatev upnika, ne glede na to, koliko bi upnik dejansko izterjal v stečaju.
VSRS sodba II Ips 40/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče poudarja, da odsvojitev poslovnega deleža vpliva na lastninsko strukturo, ne pa na premoženje družbe, zato ravnanja družbe po odsvojitvi deleža ne morejo utemeljiti zlorabe s strani nekdanjega družbenika.
VSL sklep II Cp 2578/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bilo določilo podzakonskega akta, ki je obveznost plačila nadomestila preneslo na večinskega družbenika koncesionarja, ocenjeno kot nedopusten spregled pravne osebnosti.
VSRS sodba III Ips 35/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo, ali odpis terjatev med povezanimi družbami, ki je onemogočil poplačilo upnika, predstavlja zlorabo za oškodovanje upnikov v smislu spregleda pravne osebnosti.
VSRS sklep II DoR 263/2014 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je bilo sporno vprašanje materialnopravne pravilnosti odločitve o odgovornosti družbenika za obveznosti družbe v kontekstu oškodovanja upnikov in ravnanja s premoženjem družbe.
VSRS sklep II DoR 147/2014 — Vrhovno sodišče
-
V postopku zavarovanja lahko pravdno sodišče samo, do stopnje verjetnosti, reši predhodno vprašanje obstoja terjatve do družbe, ne da bi moralo prekiniti postopek zaradi tekočih postopkov pred drugimi organi.
VSL sklep I Cp 2163/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri presoji preusmerjanja poslovanja kot oblike zlorabe družbe celovito presoditi vse alineje prvega odstavka 6. člena ZGD, ne le tiste, na katero se sklicuje tožnik.
VSL sodba I Cpg 96/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo spregled pravne osebnosti, saj ni bilo dokazano, da bi tožena stranka s premoženjem druge družbe ravnala kot s svojim oziroma da bi šlo za špekulativno zmanjševanje premoženja.
VDSS sodba in sklep Pdp 206/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bil spregled pravne osebnosti utemeljen z ravnanjem direktorja, ki je kot skupni zastopnik obvladujoče in podrejene družbe odpisal terjatve med njima, s čimer je oškodoval upnika podrejene družbe.
VSC sodba Cp 189/2014 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZGD-1 · 8. člen -
Sodišče je pojasnilo, da zastaranje zahtevka iz spregleda pravne osebnosti začne teči prvi dan po dnevu, ko je imel upnik pravico terjati izpolnitev, kar pomeni, da morata biti hkrati izpolnjena pogoja dospelosti terjatve družbe in uresničitev dejanskega stanu spregleda.
VSL sodba I Cpg 176/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej sodbi je bil spregled pravne osebnosti utemeljen z ravnanjem direktorja in edinega družbenika, ki je pod krinko družbe prodajal stanovanja z napakami in družbo nato neodplačno odsvojil.
VSM sodba in sklep I Cp 1448/2013 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: ZGD-1 · 8. člen ZGD-1 · 8. člen, odstavek 1 ZGD-1 · 8. člen, odstavek 1, alinea 1 ZGD-1 · 8. člen, odstavek 1, alinea 2 ZGD-1 · 8. člen, odstavek 1, alinea 3 ZIZ · 19. člen ZIZ · 257. člen ZIZ · 257. člen, odstavek 1 ZIZ · 260. člen ZIZ · 260. člen, odstavek 1 ZIZ · 260. člen, odstavek 1, točka 6 ZVKSES · 23. člen ZVKSES · 23. člen, odstavek 1 ZVKSES · 24. člen ZVKSES · 24. člen, odstavek 1 ZVKSES · 25. člen ZVKSES · 25. člen, odstavek 3 ZVKSES · 25. člen, odstavek 3, točka 3 -
Po 18. 11. 2011 ni več podlage za avtomatično solidarno odgovornost aktivnih družbenikov za obveznosti izbrisane družbe zgolj na podlagi njihovega statusa.
VDSS sklep Pdp 911/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru institut ni bil uporabljen, ker je bilo ugotovljeno, da je zavezanec dejavnost opravljal kot posameznik in ne prek društva, zato društvo ni bilo nosilec obveznosti.
Sodba in sklep X Ips 29/2011 — Vrhovno sodišče
-
Tožnikove trditve niso omogočale subsumpcije pod primere zlorabe pravne osebe iz 6. člena ZGD.
Sodba in sklep II Ips 234/2008 in II Ips 235/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da uveljavljanje terjatve v stečajnem postopku ni pogoj za tožbo na podlagi spregleda pravne osebnosti.
VSL sodba in sklep I Cp 720/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni uspela zgraditi konsistentne pravne podlage za spregled pravne osebnosti, saj ni izkazala zlorabe družbe s strani tožencev za oškodovanje upnikov.
Sodba III Ips 5/2009 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik ni zadostil trditvenemu bremenu glede zlorabe pravne osebe za oškodovanje upnikov, zato do spregleda pravne osebnosti v konkretnem primeru ni prišlo.
VSL sodba I Cp 854/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dolžno presoditi trditve o zlorabi pravne osebe, kadar družbenik s prenosom premoženja na drugo družbo zmanjša premoženje prvotne družbe, pri čemer ve, da ta ne bo sposobna poravnati obveznosti do upnikov.
VSL sodba in sklep I Cpg 1117/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da tožena stranka kot družbenica delodajalca ni izpolnila pogojev za spregled pravne osebnosti, zato ni bila dolžna poravnati delavčevih terjatev iz naslova plač in odpravnine.
VDSS sodba Pdp 1323/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da neevidentiranje denarnih prejemkov v poslovnih knjigah družbe samo po sebi ne zadošča za ugotovitev, da sta družbenika z njimi ravnala kot s svojimi.
Sodba II Ips 87/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče ni vezano na pravno kvalifikacijo tožnika, vendar mora tožnik za uspešen preizkus utemeljenosti zahtevka po institutu spregleda pravne osebnosti pravočasno navesti vsa potrebna dejstva in dokaze.
VSM sodba in sklep I Cp 1496/2008 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pojasnilo, da spregled pravne osebnosti ni potreben, če se je fizična oseba v pogodbi zavezala za izpolnitev obveznosti kot fizična oseba.
Sodba II Ips 128/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pravnomočna ugotovitev terjatve do družbe v stečajnem postopku učinkuje tudi proti družbeniku, ki odgovarja za obveznosti družbe zaradi ravnanja s premoženjem družbe kot s svojim lastnim.
VSL sodba II Cp 3522/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo spregled pravne osebnosti, ker je lastnik družbe z njenim premoženjem ravnal kot s svojim lastnim, s čimer je postal pasivno legitimiran za obveznosti družbe iz delovnega razmerja.
Sodba in sklep VIII Ips 314/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je prenos dejavnosti na samostojnega podjetnika in zmanjšanje sredstev družbe predstavljalo zlorabo za oškodovanje upnikov ali pa je šlo za posledico prekinitve sodelovanja s poslovnimi partnerji.
VSC sodba Cp 886/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je kot primer zlorabe izpostavilo prenehanje poslovanja družbe in prenos celotne dejavnosti na samostojnega podjetnika (družbenika) v trenutku, ko družba ni bila več sposobna poravnati svojih obveznosti.
VSC sklep Cp 827/2006 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru ni bilo dokazano, da bi družbenica družbo zlorabila za oškodovanje upnikov ali da bi prišlo do nedovoljenega ravnanja s premoženjem, zato pogoji za spregled pravne osebnosti niso bili podani.
VSM sodba I Cp 681/2005 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je ugotovilo, da v konkretnem primeru niso podani pogoji za spregled pravne osebnosti, saj ni šlo za zlorabo pravne osebe za oškodovanje upnikov.
VDS sodba in sklep Pdp 1581/2005 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZGD · 6. člen -
Tožbeni zahtevek je bil zavrnjen, ker tožeča stranka ni konkretizirala subjektivnega elementa spregleda pravne osebnosti, temveč se je le pavšalno sklicevala na zakonsko določbo.
VSL sodba in sklep I Cp 203/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Ustavno sodišče je poudarilo, da zgolj drugačno pravno razumevanje instituta spregleda pravne osebnosti s strani stranke ne zadošča za utemeljitev kršitve ustavne pravice do enakega varstva pravic.
-
Sodišče je pojasnilo, da se institut spregleda pravne osebnosti razlaga širše, tako da zajema tudi primere, ko družbeniki zlorabijo družbo za izogibanje prevzemu odgovornosti za obveznosti do upnikov.
VSL sodba I Cpg 767/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi tožeča stranka ni uspela dokazati zlorabe pravne osebnosti po 140.a členu ZPod, saj zgolj obstoj več družb na istem naslovu ali blokada žiro računa ne zadostujeta za ugotovitev gospodarske identičnosti ali prelivanja sredstev v škodo upnikov.
VSL sodba I Cp 1922/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Ustavno sodišče je razveljavilo določbe o odgovornosti t. i. pasivnih družbenikov, ki niso imeli vpliva na poslovanje družbe ali njeno uskladitev z zakonodajo.
U-I-135/00 — US RS
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti presoja o zlorabi pravne osebnosti celovita in vključevati vse oblike zlorab, vključno s prelivanjem sredstev družbe v korist družbenikov.
Sodba II Ips 615/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se institut spregleda pravne osebnosti lahko uporabi tudi v primerih oškodovanja upnikov družbe, ne zgolj upnikov družbenika, vendar le ob izkazani zlorabi družbe za izogibanje osebni odgovornosti.
VSL sodba I Cpg 965/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo razliko med odgovornostjo družbenika v času obstoja družbe in njegovim položajem pravnega naslednika po izbrisu družbe iz sodnega registra.
Sklep II Ips 493/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se institut spregleda pravne osebnosti lahko uporabi tudi v razmerjih med odvisno in obvladujočo družbo, če so podani elementi zlorabe in škodljivega namena.
VSK sodba I Cpg 185/2001 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo, ali je lastnik podjetja z mešanjem premoženja in ustvarjanjem videza identičnosti s podjetjem zlorabil pravno osebo v škodo pogodbenih partnerjev.
Sodba II Ips 333/2000 — Vrhovno sodišče
-
Zgolj dejstvo, da je družba lastnica drugega podjetja ali da zanj opravlja administrativna opravila, ne zadostuje za pasivno legitimacijo družbe v sporu za obveznosti, ki jih je prevzelo hčerinsko podjetje.
Sodba II Ips 315/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da spregled pravne osebnosti in prevzem premoženjske celote ne pomenita univerzalne sukcesije, kar vpliva na vprašanje procesne legitimacije pri razširitvi tožbe.
VSL sklep II Cp 897/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je uporabilo institut spregleda pravne osebnosti, ker je družbenik zlorabil družbo za oškodovanje upnikov in zmanjšal premoženje družbe v svojo korist.
VSL sodba I Cp 721/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da ugotovitve iz pravnomočne kazenske sodbe predstavljajo del dejanske podlage za presojo zlorabe pravne osebe, pri čemer v pravdnem postopku ni dopustno ponovno ugotavljati kazenske odgovornosti kot predhodnega vprašanja.
VSL sodba II Cp 1638/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot indic za zlorabo štelo ustanovitev nove družbe s podobno dejavnostjo tik po sklenitvi kreditne pogodbe in neizpolnitev obveznosti dokapitalizacije.
VSL sklep I Cp 1830/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo uporabo instituta spregleda pravne osebnosti, ker tožeča stranka ni izkazala pogojev za uporabo 140.a člena ZP, ki se nanaša izključno na enoosebne zasebne družbe, niti ni zatrjevala okoliščin za uporabo splošnih pravil obligacijskega prava.
VSL sodba I Cp 1743/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je solidarna odgovornost ustanovitelja za obveznosti družbe zaradi spregleda pravne osebnosti izjemne narave, saj pravna oseba primarno odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.
Sodba II Ips 161/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče mora pri presoji stečajne mase preveriti, ali je bivši direktor z ravnanjem, ko se je zadolžil pri družbi, ki jo je vodil, izpolnil pogoje za spregled pravne osebnosti.
VSM sklep Cpg 396/97 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožeča stranka v konkretnem primeru ni uspela dokazati zlorabe pravne osebe, saj je navedbe podala le pavšalno, hkrati pa je bilo ugotovljeno, da družba kot primarni zavezanec še vedno posluje in razpolaga s premoženjem.
VSM sodba Cp 680/96 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da je lastnik zlorabil osebne reference za pridobitev kredita za podjetje, ki je bilo brez zaposlenih in brez ločenega premoženja, kar utemeljuje njegovo osebno odgovornost.
Sodba II Ips 619/94 — Vrhovno sodišče