sprememba tožbenega zahtevka
Sentenca
Tožeča stranka lahko tekom postopka prilagodi tožbeni zahtevek na podlagi novih strokovnih ugotovitev, kot je elaborat geodetske stroke, če se s tem zahteva lastninska pravica na realno določenem delu nepremičnine, ki je predmet prvotnega zahtevka. Takšna prilagoditev ne pomeni nedovoljene spremembe tožbe, temveč predstavlja konkretizacijo zahtevka za ugotovitev lastninske pravice, ki je nujna za pravilno zemljiškoknjižno izvedbo (8. člen ZEN).
Iz posameznih sodb
-
Tožnica je kljub pozivu sodišča vztrajala pri izpodbojnem zahtevku, čeprav bi s preoblikovanjem v ugotovitveni zahtevek ohranila procesno možnost za vsebinsko odločitev.
UPRS Sklep III U 237/2020-14 — Upravno sodišče
-
Sodišče je dopustilo zvišanje zahtevka brez posebne utemeljitve, ker je temeljilo na ugotovitvah sodnih izvedencev, ki so izkazale obseg škode, ki presega prvotno oceno tožnikov.
VSL Sodba II Cp 1331/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica je lahko zahtevek za ugotovitev lastninske pravice na celotni nepremičnini prilagodila na del nepremičnine, evidentiran v geodetskem elaboratu.
VSRS Sklep II Ips 181/2016 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče zavrnilo možnost, da bi tožnica s popravo tožbe prešla na izpodbijanje sklepa o zavrnitvi statusa stranske udeleženke, saj bi to pomenilo vložitev nove tožbe.
VSRS Sklep I Up 205/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kršilo pravico do izjave, ker strank ni ponovno zaslišalo po tem, ko je tožeča stranka razširila tožbeni zahtevek na denarna sredstva, za katera je tožena stranka trdila, da predstavljajo njeno posebno premoženje.
VSL sklep II Cp 1041/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da opustitev odločanja o modificiranem zahtevku v konkretnem primeru ni vplivala na zakonitost sodbe, saj je bil zahtevek vsebinsko neutemeljen.
VSK sodba Cpg 141/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da znižanje tožbenega zahtevka na neto znesek ne predstavlja nedopustnega razpolaganja, če s tem končni zahtevek ne presega prvotno vtoževanega obsega.
VDS sodba Pdp 1278/2000 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da prehod iz uveljavljanja nepogojne terjatve na pogojno terjatev v skladu z napotitvenim sklepom stečajnega sodišča predstavlja skrčitev zahtevka, ne pa njegove spremembe.
VSL sodba I Cpg 1021/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da sprememba pravne podlage tožbenega zahtevka na glavni obravnavi ne pomeni spremembe tožbe v procesnem smislu.
VSM sodba Cpg 299/93 — Višje sodišče v Mariboru