stanovanje
Sentenca
Stanovanje je zaokrožena celota prostorov, namenjenih za trajno bivanje, ki omogoča zadovoljevanje osnovnih življenjskih potreb. Za pravno priznanje prostora kot stanovanja ni nujno, da je objekt v celoti dokončan, če prostor že funkcionalno služi namenu bivanja, pri čemer se lahko za njegovo celovitost upošteva tudi souporaba nujnih pomožnih prostorov v okviru istega objekta (4. člen ZSR).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je razveljavilo odločbo, ker organ ni obrazložil, zakaj soba s kopalnico, ki jo je kupil denacionalizacijski upravičenec, ne izpolnjuje funkcionalnih kriterijev za stanovanje po 4. členu SZ-1.
UPRS sodba I U 1182/2015 — Upravno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dejanska raba prostorov za bivanje ne more nadomestiti pravne namembnosti prostora, niti legalizirati samovoljnih preureditev v škodo lastnika.
Sodba II Ips 746/2008 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je bila samostojna stanovanjska enota ustvarjena z adaptacijo in oddelitvijo dela enovitega meščanskega stanovanja.
Sodba II Ips 311/2008 in II Ips 288/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je to definicijo uporabilo za razmejitev med individualno stanovanjsko hišo in objektom s turističnimi nastanitvenimi kapacitetami.
sodba I U 1934/2009 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da prostori, namenjeni poslovni dejavnosti (shranjevanju orodja) ali začasnemu bivanju, ne predstavljajo stanovanja, zato na njih ni mogoče pridobiti stanovanjske pravice.
Sodba II Ips 542/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da soba in polovica kopalnice z WC-jem ne predstavljata funkcionalne celote, zato nista primerni za predmet prodaje po 117. členu SZ.
Sodba II Ips 909/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo predlog za določitev imetništva pravice do uporabe, ker sporni prostori v stanovanjski hiši niso izpolnjevali pogojev za samostojno stanovanje po takrat veljavnem ZSR.
Sklep II Ips 756/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri oceni statusa stanovanja treba upoštevati dejansko dolgoletno bivanje družine in naravo sklenjene stanovanjske pogodbe za nedoločen čas, ne glede na pomanjkanje nekaterih gradbenih elementov.
VSL sklep I Cp 1005/95 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da prostori niso bili točkovani kot stanovanje in zanje ni bila plačana lastna udeležba, ne izključuje nujno njihove pravne kvalifikacije kot stanovanja, če dejansko ustrezajo zakonskim merilom za stanovanjske prostore.
Sodba II Ips 587/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot stanovanje opredelilo kuhinjo z dnevno sobo in hodnikom v nedograjenem prizidku, ob pogoju souporabe pomožnih prostorov v starem delu hiše.
Sklep II Ips 299/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru napačno presojalo stanovanjsko pravico na celotni enodružinski hiši, čeprav sta etaži funkcionirali kot ločeni stanovanjski enoti.
Sodba II Ips 810/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali prostor, ki ne ustreza sodobnim gradbenim standardom in je bil označen kot personalni prostor, izpolnjuje pogoje za status stanovanja v smislu uveljavljanja pravice do odkupa stanovanja po stanovanjski zakonodaji.
VSK sodba Cp 165/93 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da najem dveh sob v enodružinski hiši ob souporabi skupnih prostorov ne izpolnjuje pogojev za status stanovanja po ZSR.
Sodba II Ips 533/92 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da prostori v študentskem domu, čeprav so z adaptacijo pridobili lastnosti stanovanja, ohranijo status prostorov za bivanje posameznikov in zato ne uživajo varstva po določbah ZSR, ki veljajo za stanovanja v stanovanjskih stavbah.
Sodba II Ips 475/92 — Vrhovno sodišče