status civilnega invalida vojne

Sentenca

Iz posameznih sodb

• V konkretnem primeru je bila ključna razmejitev med poškodbo in boleznijo kot temeljem okvare zdravja, saj od te kvalifikacije odvisna dopustnost in pravočasnost vložene zahteve.

  UPRS Sodba I U 28/2018-15 — Upravno sodišče

  Pravna podlaga: ZUP · 260. člen ZUP · 260. člen, odstavek 1, točka 1 ZVojI · 121. člen ZVojI · 96. člen

• Sodišče je pojasnilo, da strah, ki so ga prebivalci doživljali med vojaško agresijo na Republiko Slovenijo, sam po sebi ne predstavlja dogodka v smislu 1. točke 4. člena ZVojI, ki bi utemeljeval priznanje statusa civilnega invalida vojne.

  sodba I U 2049/2009 — Upravno sodišče

• V obravnavanem primeru tožnica ni uspela dokazati, da bi bila njena epilepsija oziroma druge ugotovljene bolezni posledica padca v izgnanskem taborišču med vojno.

  Sodba I Up 413/2001 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker je telesna okvara tožnice nastala v zaporu na ozemlju Republike Hrvaške, pri čemer ni bilo izkazano, da bi bila okvara posledica vojnega dogajanja na ozemlju Republike Slovenije.

  Sodba U 532/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da poškodba pri delu s strojem v tovarni med izseljeništvom ne predstavlja neposredne posledice vojnega dogodka, zato ni podlaga za priznanje statusa civilnega invalida vojne.

  Sodba U 1083/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da okvare organizma, nastale kot posledica prisilnega dela v taborišču, ne predstavljajo posledice sovražnega dejanja ali vojnega dogodka v smislu 2. člena ZCI.

  Sodba U 147/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da prisilno opravljanje težkega fizičnega dela v taborišču v času mladoletnosti in slabega zdravstvenega stanja predstavlja konkretno obliko vojnega nasilja, ki utemeljuje status civilnega invalida vojne.

  Sodba U 458/95 — Vrhovno sodišče

• Tožnici status ni bil priznan, ker ni bila šteta za nevojaško osebo (zaradi dela za cilje NOV) in ker prvi znaki bolezni niso bili izkazani v obdobju šestih mesecev po koncu vojne.

  Sodba U 1530/95 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila odločba odpravljena, ker prvostopni organ ni ugotovil konkretnih okoliščin v taborišču, ki bi potrjevale vzročno zvezo med vojnim dogodkom in nastankom bolezni (nevroze in psihoze).

  Sodba U 360/95 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je zavrnilo priznanje statusa, ker tožnica ni izkazala vzročne zveze med okvaro organizma in internacijo, saj je prve medicinske dokaze o zdravstvenih težavah predložila šele skoraj štiri desetletja po vojnih dogodkih.

  Sodba U 1581/95-4 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da otrokovo ravnanje – odnosa bombe domov in poskus demontaže detonatorja – ne pomeni pretrganja vzročne zveze med najdbo zapuščenega vojaškega materiala in nastalo poškodbo.

  Sodba U 1541/95-5 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je odpravilo odločbo o nepriznanju statusa, ker je bila revizijska odločba tožeči stranki vročena po izteku prehodnega roka, v katerem bi lahko uspešno uveljavljala status na podlagi 20% invalidnosti.

  Sodba U 772/94-5 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da padec v opuščen vojaški bunker ne predstavlja nesreče, povzročene z zapuščenim vojaškim materialom, zato tožnik ni izpolnjeval pogojev za pridobitev statusa civilnega invalida vojne.

  Sodba U 1587/94-4 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je potrdilo, da je bila zahteva za priznanje statusa zaradi posledic cepljenja med okupacijo vložena po preteku zakonskega roka 31. decembra 1993, kar je onemogočilo priznanje statusa.

  Sodba U 1444/94-4 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je status zavrnilo, ker je tožnik samovoljno vrgel najdene granate v ogenj z namenom povzročitve eksplozije, kar izključuje vzročno zvezo med zapuščenim materialom in nastalo invalidnostjo.

  Sodba U 1706/94-4 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da apno, ki se uporablja kot gradbeni material, ne predstavlja zapuščenega vojaškega materiala, zato poškodba z njim ne utemeljuje priznanja statusa civilnega invalida vojne.

  Sodba U 1090/94-4 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je pojasnilo, da rojstvo v težjih življenjskih pogojih med vojno ne predstavlja vojnega dogodka v smislu zakonske definicije.

  Sodba U 859/94-4 — Vrhovno sodišče

• Tožnici status ni bil priznan, ker je bila okvara (izpah kolka) prirojena in ni bila v vzročni zvezi z vojnimi dogodki, saj se je zdravljenje začelo šele devet let po vojni, ob porodu pa je bila zagotovljena zdravniška pomoč.

  Sodba U 1612/94-4 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da poškodba zaradi eksplozije ročne bombe, ki je bila namensko skrita v domači hiši in za katero je poškodovanec vedel, ne izpolnjuje pogoja zapuščenega vojaškega materiala.

  Sodba U 1107/93-4 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je zavrnilo zahtevek tožnika, ki je okvaro organizma utrpel v tujini izven zakonsko določenih okoliščin, povezanih z vojno na ozemlju Republike Slovenije.

  Sodba U 806/93-4 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je presodilo, da poškodba, nastala pri delu s strojem v tovarni med prisilnim izseljenstvom, ne predstavlja posledice vojnega dogodka v smislu zakonske definicije.

  Sodba U 792/93-4 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da zgolj bivanje v neustreznih razmerah med vojno ali slaba prehrana ne zadoščata za priznanje statusa, če ni dokazana neposredna vzročna zveza med konkretnim vojnim dogodkom in nastalo boleznijo.

  Sodba U 294/92 — Vrhovno sodišče

• Sodišče je poudarilo, da medicinska komisija ne more podati mnenja o odstotku invalidnosti, dokler ni pravno dokazano, da je okvara nastala v okoliščinah, ki jih zakon določa za pridobitev statusa.

  Sodba U 2/93-4 — Vrhovno sodišče

• V konkretnem primeru je bila invalidnost pravilno določena na 50 % (VII. skupina), saj je bilo z okulističnim izvidom potrjeno, da je vid na drugem očesu brez posebnosti.

  Sodba U 516/92-4 — Vrhovno sodišče

Viri