status delovnega deportiranca
Sentenca
Status delovnega deportiranca kot oblike žrtve vojnega nasilja po 2. členu ZZVN zahteva izkazano prisilno napotitev na delo s strani okupacijskih sil zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov. Za pridobitev statusa oseba ne sme biti napotena na delo na podlagi veljavnih predpisov takratnih oblasti, temveč mora biti izkazana element prisilnosti in dejanske deportacije iz kraja stalnega prebivališča. Osebe, ki so ves čas delovnega angažmaja živele v kraju svojega stalnega prebivališča, ne izpolnjujejo pogojev za priznanje tega statusa.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je status zavrnilo, ker je bilo ugotovljeno, da je bila oseba napotena na delo na podlagi veljavnih predpisov in je ves čas živela v kraju stalnega prebivališča, kar izključuje element prisilne deportacije.
Sodba X Ips 503/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je bila zavrnitev statusa neutemeljeno oprta zgolj na odsotnost arhivskega gradiva, ne da bi organ ustrezno ovrednotil tožnikove navedbe o prisilni deportaciji.
Sklep I Up 295/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je napačno zavrnilo tožbo zgolj na podlagi dela za organizacijo TODT, ne da bi presodilo tožnikove navedbe o prisilnem odhodu na delo in izvajanju dela pod stražo.
Sklep I Up 644/2000 — Vrhovno sodišče