status kmetijskega zemljišča
Sentenca
Za status zemljišča v pravnem prometu s kmetijskimi zemljišči je odločilna namenska raba, določena v prostorskih aktih lokalne skupnosti, in ne njegova dejanska raba v naravi. Takšna ureditev preprečuje, da bi lastniki z namenskim opuščanjem kmetijske obdelave zemljišča izključili uporabo prisilnih določb Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ), ki urejajo promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi ali kmetijami (2. člen ZKZ).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da statusa zemljišča kot kmetijskega ni mogoče izgubiti zgolj na podlagi njegove trenutne dejanske rabe, če prostorski akti določajo drugače.
UPRS Sklep in sodba III U 162/2020-183 — Upravno sodišče
Pravna podlaga: ZKZ · 19. člen ZKZ · 19. člen, odstavek 2 ZKZ · 19. člen, odstavek 2, točka 6 ZKZ · 2. člen ZKZ · 2. člen, odstavek 1 ZKZ · 20. člen ZKZ · 21. člen ZKZ · 22. člen ZUP · 237. člen ZUP · 237. člen, odstavek 2 ZUP · 237. člen, odstavek 2, točka 7 ZUP · 251. člen ZUP · 6. člen ZUP · 8. člen -
Sodišče je poudarilo, da dejanska raba zemljišča v naravi ne more prevladati nad namensko rabo, saj bi to omogočilo izigravanje zakonskih omejitev prometa s kmetijskimi zemljišči.
UPRS Sodba in sklep IV U 144/2019-24 — Upravno sodišče