status žrtve vojnega nasilja - delovni deportiranec
Sentenca
Status delovnega deportiranca se prizna osebi, ki so jo okupacijske sile v času od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945 zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov prisilno poslale na delo (2. člen ZZVN). Zgolj dejstvo dela za določeno organizacijo (npr. organizacijo TODT) ne izključuje avtomatično možnosti priznanja statusa; sodišče mora v vsakem primeru celovito presoditi, ali so bili podani elementi prisilnega dela zaradi navedenih razlogov, ne glede na obstoj formalnih elementov delovnega razmerja.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je napačno štelo, da delo za organizacijo TODT samo po sebi izključuje status delovnega deportiranca, ne da bi presodilo tožnikove navedbe o prisilni naravi dela in odsotnosti plačila.
Sklep I Up 212/2002 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bilo sporno, ali je bila oseba na delo poslana s strani nemških okupacijskih oblasti ali prek lokalnega urada za delo, kar je nujno za presojo izpolnjevanja pogojev za status delovnega deportiranca.
Sodba I Up 1086/2000 — Vrhovno sodišče