stavbno zemljišče v denacionalizaciji
Sentenca
Za presojo pravnega in dejanskega statusa zemljišča v postopku denacionalizacije je odločilen trenutek njegovega dejanskega odvzema iz posesti. Pri določanju odškodnine se zemljišče vrednoti glede na njegovo dejansko stanje v času podržavljenja, pri čemer se upošteva stopnja njegove komunalne opremljenosti, ki vpliva na razvrstitev zemljišča med zazidana ali nezazidana stavbna zemljišča oziroma kmetijska zemljišča (44. člen ZDen).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da zemljišče, ki je bilo v času podržavljenja v katastru opredeljeno kot drevored in travnik ter ni bilo vključeno v regulacijski program kot območje za gradnjo, ne pridobi statusa stavbnega zemljišča.
UPRS Sodba I U 838/2021-15 — Upravno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo revizijsko stališče, da bi bila komunalna opremljenost zemljišča v času podržavljenja zadostna podlaga za njegovo kvalifikacijo kot stavbnega zemljišča.
Sklep II Ips 850/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da merila o komunalni opremljenosti iz podzakonskih aktov niso pravno odločilna za status stavbnega zemljišča v denacionalizacijskem smislu.
Sklep II Ips 250/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se zemljišče, ki ob času podržavljenja ni izpolnjevalo pogojev za komunalno opremljenost, vrednoti kot komunalno neopremljeno nezazidano stavbno zemljišče, ne glede na kasnejšo razlastitev za gradnjo komunalnih objektov.
sodba U 1411/2006 — Upravno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se status stavbnega zemljišča lahko dokazuje z regulacijskimi plani, sprejetimi na podlagi Građevinskega zakona iz leta 1931, če v času podržavljenja niso obstajali novejši predpisi.
sodba U 32/2005 — Upravno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali zemljišča, podržavljena kot kmetijska, predstavljajo posebno kategorijo stavbnih zemljišč v postopku vračanja premoženja.
VSL sklep II Cp 1658/99 — Višje sodišče v Ljubljani