stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem
Sentenca
Stečajni postopek nad pozneje najdenim premoženjem se začne, če se premoženje, ki je pripadalo stečajnemu dolžniku, najde po pravnomočnem končanju stečajnega postopka in izbrisu dolžnika iz registra (380. člen ZFPPIPP). Za vložitev predloga sta aktivno legitimirana upnik, ki je bil v stečajnem postopku upravičen opravljati procesna dejanja, ali družbenik izbrisanega dolžnika. Sodišče pri odločanju o začetku postopka ne presoja vsebinske utemeljenosti (odškodninskih predpostavk) terjatve, ki predstavlja najdeno premoženje, temveč zgolj sklepčnost trditev o obstoju premoženja.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da se v tem postopku ne opravlja nova prijava terjatev, temveč se upošteva stanje terjatev iz zaključenega stečajnega postopka.
VSL Sklep Cst 113/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog oseb, ki so trdile, da so lastnice nepremičnin, vpisanih na izbrisano družbo, ker v prvotnem stečajnem postopku niso imele statusa upnika z upravičenjem za procesna dejanja.
VSL Sklep Cst 68/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da pri odločanju o začetku stečajnega postopka nad naknadno najdenim premoženjem ni treba dokazovati odškodninskih predpostavk terjatve, saj bi to pomenilo nedopustno prejudiciranje zahtevka.
VSL Sklep Cst 290/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni imela procesnega upravičenja za predlog, ker v stečajnem postopku ni priglasila terjatve in ni bila družbenica stečajnega dolžnika.
VSC sklep Cpg 31/2015 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo, da je izločitvene pravice v postopku nad pozneje najdenim premoženjem mogoče prijaviti do objave načrta prve splošne razdelitve.
VSL sklep Cst 200/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se omejitev glede ponovne prijave terjatev iz 2. odstavka 380. člena ZFPPIPP ne razteza na izločitvene pravice, ki jih je treba prijaviti tudi v postopku nad pozneje najdenim premoženjem.
VSK sklep Cpg 216/2009 — Višje sodišče v Kopru