strah kot oblika negmotne škode
Sentenca
Strah kot oblika negmotne škode se v sodni praksi deli na primarni strah, ki predstavlja oškodovančev odziv neposredno ob škodnem dogodku, in sekundarni strah, ki se kaže kot zaskrbljenost zaradi negotovega nadaljnjega položaja oškodovanca po škodnem dogodku. Za priznanje odškodnine mora biti strah objektivno izkazan in pravno relevanten v smislu 200. člena ZOR, pri čemer se višina denarne odškodnine odmerja glede na intenzivnost in trajanje prestanega strahu.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da je primarni strah mogoče opredeliti zgolj kot strah tik pred samim škodnim dogodkom, in potrdilo, da lahko primarni strah traja tudi več dni.
Sodba II Ips 46/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je sekundarni strah v konkretnem primeru opredelilo kot zaskrbljenost zaradi negotovega izida policijskega postopka, ki je bil posledica krive ovadbe.
Sodba II Ips 874/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da primarni strah pri hudih poškodbah ni nerelevanten, četudi traja le nekaj ur in ne povzroči trajne motnje duševnega ravnovesja.
Sodba II Ips 414/94 — Vrhovno sodišče