stranka v postopku denacionalizacije
Sentenca
Položaj stranke v postopku denacionalizacije kmetijskih zemljišč se ne priznava zgolj na podlagi statusa najemnika zaradi varstva njegovih obligacijskih pravic, temveč zaradi varovanja funkcionalnosti kompleksa kmetijskega zemljišča kot celote. Upravni organ mora v postopku zagotoviti udeležbo vseh oseb, katerih pravice ali pravne koristi bi lahko bile z odločbo prizadete, ter jim omogočiti varstvo njihovih interesov v skladu z določbami Zakona o denacionalizaciji (22., 27. člen ZDen).
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
- Zakon o denacionalizaciji (ZDen)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
- Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji (ZDen-B)
- Zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da je zahtevek za vstop v postopek denacionalizacije iz naslova vlaganj prepozen, če ni bil vložen do 5. 1. 1999, kot je določil ZDen-B.
UPRS sodba III U 344/2015 — Upravno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da ima upravljalec gozdov status stranke v postopku denacionalizacije, saj prenos gozdov na sklad ne posega v pravico upravljalca do uporabe in upravljanja gozdov do pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji.
Sodba I Up 898/2005 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik ni uspel izkazati lastninske pravice na zemljišču, ki je predmet denacionalizacije, saj ni predložil zemljiškoknjižnega izpiska ali sodne odločbe, ki bi potrjevala njegovo trditev o originarni pridobitvi lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu.
Sodba X Ips 567/2006 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je neuspešno uveljavljal položaj stranke na podlagi statusa nekdanjega zakupnika zemljišča in namere za njegov odkup.
Sodba I Up 1184/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da pravni naslednik ne more nadaljevati postopka, če prvotna zahteva za denacionalizacijo ni bila ustrezno vložena ali dopolnjena s strani pravnega prednika.
Sodba I Up 74/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je najemnica poslovnega prostora, ki je vlagala sredstva v povečanje vrednosti podržavljene stavbe, upravičena do položaja stranke v postopku denacionalizacije v delu, ki se nanaša na njena vlaganja.
Sodba I Up 369/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da mora upravni organ za pravilno uporabo 27. člena ZDen ugotoviti, ali obravnavano zemljišče predstavlja kompleks kmetijskih zemljišč, in v postopek vključiti vse prizadete subjekte.
Sodba U 871/96 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru tožeča stranka ni imela statusa stranke v postopku, ker je njen mož umrl pred upravičencem (svojim očetom), zaradi česar ni mogel dedovati po njem in postati upravičenec do denacionalizacije.
Sodba U 293/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je odpravilo odločbo, ker organ tožeči stranki, kot morebitnemu zavezancu, ni omogočil udeležbe v postopku pred izdajo odločbe.
Sodba U 1684/95 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka kot snaha pokojnega upravičenca ni izkazala statusa pravne naslednice, saj ni zakonita dedinja, oporočno dedovanje pa ni bilo izkazano, zato ji ni mogoče priznati položaja stranke v postopku denacionalizacije.
Sodba U 1607/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da najemnik stanovanja, ki želi uveljaviti pravico do nakupa po Stanovanjskem zakonu, v postopku denacionalizacije nima pravnega interesa, saj se v tem postopku ne odloča o njegovi pravici do nakupa.
Sodba U 1252/95 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila vprašljiva procesna legitimacija najemnika prostorov, ki so bili predmet zahtevka za denacionalizacijo v korist cerkvenega reda.
Sodba U 1050/95 — Vrhovno sodišče
-
Najemnika stanovanja v hiši, ki je bila vrnjena v postopku denacionalizacije, nista stranki v tem postopku, saj njun interes za odkup stanovanja po SZ ne predstavlja pravne koristi v smislu 60. člena ZDen.
Sodba U 419/95 — Vrhovno sodišče
-
Najemnik poslovnega prostora ne more uveljavljati statusa stranke v postopku denacionalizacije niti iz naslova vlaganj v poslovni prostor, saj te ugovore lahko uveljavlja le denacionalizacijski zavezanec.
Sodba U 319/94-9 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik ni izkazal lastninske pravice na podlagi vlaganj v skupne dele stavbe, saj ni predložil ustreznega gradbenega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del, zato mu je bila pritožba v postopku denacionalizacije zavržena.
Sodba U 347/94-4 — Vrhovno sodišče
-
Tožnika sta kot najemnika v postopku denacionalizacije stanovanjske hiše zahtevala priznanje statusa stranke zaradi vlaganj v prenovo in opremo stanovanj, kar je sodišče zavrnilo, saj ta vprašanja niso predmet odločanja v denacionalizacijskem postopku.
Sodba U 532/93-6 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica, ki je vlagala v stanovanje le zaradi izboljšave standarda in ne zaradi pridobitve lastninske pravice na podlagi preureditve skupnih prostorov, ni imela aktivne legitimacije za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo o denacionalizaciji.
Sodba U 1108/92-10 — Vrhovno sodišče