stroški opomina v potrošniških razmerjih
Sentenca
Stroški opomina, ki ga podjetje izda potrošniku zaradi zamude pri plačilu, so omejeni z zakonsko določenim zgornjim pragom. Ti stroški ne smejo presegati dejanskih stroškov izdelave in pošiljanja opomina, hkrati pa tudi ne smejo biti višji od višine zamudnih obresti, ki bi tekle od dolgovanega zneska (27.a člen ZVPot). Določba je kogentne narave in varuje potrošnika pred nesorazmernimi pogodbenimi stroški v primeru zamude.
Pravna podlaga:
Iz posameznih sodb
-
Toženka je ugovarjala, da stroški opominov, zaračunani po Splošni EURO Tarifi, presegajo zakonske omejitve iz 27.a člena ZVPot.
VSL sodba II Cp 2729/2013 — Višje sodišče v Ljubljani