stroški prevoza na delo in z dela
Sentenca
Stroški prevoza na delo in z dela, ki se zavezancu z dohodkom iz delovnega razmerja pri tujem delodajalcu ne vštevajo v davčno osnovo (45. člen ZDoh-2), so davčno priznani le v obsegu, ki ustreza dejanski prisotnosti na delovnem mestu. Za priznanje stroška mora biti izkazana neposredna povezava med prevozom in opravljanjem dela, pri čemer se kot prevoz na delo ne štejejo potovanja za namene tedenskega oddiha, počitnic ali prevoz k drugemu delodajalcu.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da pogoj za priznanje stroškov prevoza zahteva vsaj štirikratno tedensko vožnjo na mesto opravljanja dela v tujini, kar je bilo v konkretnem primeru zaradi narave tožnikovih potovanj neizkazano.
UPRS Sodba I U 2017/2019-8 — Upravno sodišče