stroški v nepravdnem postopku
Sentenca
V nepravdnem postopku vsak udeleženec praviloma krije svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Udeleženec mora drugemu udeležencu povrniti stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njemu pripetilo (35. člen ZNP). Pri presoji krivde za nastanek stroškov sodišče upošteva ravnanje strank med postopkom, zlasti ali so stranke s svojim procesnim ravnanjem neutemeljeno podaljševale postopek ali vztrajale pri zahtevkih, za katere so vedele ali bi morale vedeti, da so neizvedljivi.
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP)
- Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o preprečevanju nasilja v družini (ZPND)
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
- Družinski zakonik (DZ)
- Odvetniška tarifa (Odvetniška tarifa)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da se stroški odvetniškega zastopanja v postopkih ugotavljanja pripadajočega zemljišča ne štejejo med potrebne stroške postopka po 15. členu ZVEtL-1, zato zanje velja splošno pravilo nepravdnega postopka o kritju lastnih stroškov.
VSL Sklep III Cp 215/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot krivdno ravnanje opredelilo vložitev predloga za ureditev meje s strani osebe, ki nima aktivne legitimacije, in v zadevi, ki po vsebini ne predstavlja spora o meji, temveč spor o predmetu prodajne pogodbe.
VSL Sklep II Cp 767/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da postopek vzpostavitve etažne lastnine ni voden izključno v interesu predlagatelja, temveč v interesu vseh udeležencev, saj se z njim usklajuje zemljiškoknjižno stanje z dejanskim, ne glede na nasprotovanje posameznega udeleženca zaradi stanja stavbe.
VSL Sklep I Cp 1844/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zmotno naložilo plačilo stroškov predlagateljema zgolj zato, ker sta med postopkom prodala nepremičnino in s tem izgubila pravni interes za nadaljevanje postopka ugotavljanja pripadajočega zemljišča.
VSL Sklep I Cp 44/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da so postopek začeli predlagatelji, ne razbremeni nasprotnega udeleženca dolžnosti povrnitve stroškov, če so bili razlogi za uvedbo postopka na njegovi strani.
VSL Sklep IV Cp 856/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v primeru ustavitve nepravdnega postopka zaradi nezaložitve predujma za izvedenca uporabilo pravilo o povrnitvi stroškov po 158. členu ZPP.
VSL Sklep I Cp 133/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v postopku za ureditev stikov z otrokom stroške izvedenca opredelilo kot skupne, saj postopek teče v korist otroka in ne izključno v interesu enega od staršev.
VSL Sklep IV Cp 885/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je odločilo, da udeleženca nosita svoje stroške, skupne stroške postopka pa si delita po enakih delih, saj ni bilo ugotovljeno, da bi kateri od udeležencev postopek sprožil zaradi škodovanja ali povzročil nepotrebne stroške.
VSL Sklep II Cp 2139/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče naložilo plačilo stroškov izvedenca nasprotnemu udeležencu, ker je bil postopek odvzema poslovne sposobnosti izveden v njegovo korist in za zaščito njegovih pravic.
VSL Sklep II Cp 1254/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je spremenilo odločitev o stroških, ker je ugotovilo, da predlagatelj ni povzročil stroškov nasprotnega udeleženca po svoji krivdi, zato vsak udeleženec krije svoje stroške.
VSL Sklep I Cp 704/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZNP · 35. člen -
Sodišče je odločilo, da mora nasprotna udeleženka povrniti skupne stroške postopka (sodna taksa in stroški izvedenca) predlagatelju, medtem ko vsak udeleženec sam krije svoje odvetniške stroške.
VSL Sklep I Cp 2330/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrglo zahtevo za povrnitev stroškov, ker je bila vložena po pravnomočnosti sklepa o delitvi nepremičnin, kar pomeni, da je bila zahteva prepozna.
VSL Sklep II Cp 1865/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo stroškovno odločitev, ker je bil predlog za dopolnitev sklepa o stroških vložen po preteku prekluzivnega roka.
VSL sklep I Cp 2210/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je skupne stroške postopka razdelilo med udeležence sorazmerno z njihovim deležem v postopku, pri čemer je upoštevalo že plačane predujme in sodne takse.
VSL sklep I Cp 272/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da predlagatelj odgovarja za stroške nasprotnih udeležencev, kadar se nepravdni postopek izjalovi zaradi opustitev ali ravnanj, ki so izključno v sferi predlagatelja.
VSL sklep II Cp 1299/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da nasprotni udeleženec ni upravičen do povračila stroškov, ker se je spustil v obravnavanje glavne stvari, čeprav je vedel za pomanjkljivosti v zemljiškoknjižnem stanju, na katere je opozoril šele po štirih letih.
VSL sklep I Cp 1664/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za povračilo stroškov v denacionalizacijskem postopku, ker v nepravdnem postopku ne velja pravilo o povrnitvi stroškov po uspehu v sporu.
VSL sklep II Cp 4092/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bilo odločeno, da vsak udeleženec krije svoje stroške, ker je bil postopek uveden v skupnem interesu vseh udeležencev.
VSL sklep II Cp 2406/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je predlagateljici naložilo plačilo stroškov nasprotnega udeleženca, ker je nepravdni postopek sprožila v zadevi, ki bi jo bilo treba reševati z lastninsko tožbo v pravdnem postopku.
VSK sklep I Cp 265/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je odločilo, da morata udeleženca, ki z revizijo nista uspela, sama nositi svoje stroške revizijskega postopka, ne glede na siceršnje pravilo o stroških v nepravdnem postopku za določitev odškodnine.
Sodba II Ips 502/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da nasprotna udeleženka ni dolžna kriti stroškov druge meritve, ki so jo zahtevali predlagatelji, saj je bila druga meritev nepotrebna, ker je potrdila rezultate prve meritve, s katero se je udeleženka že strinjala.
VSL sklep I Cp 1473/94 — Višje sodišče v Ljubljani