stroški v postopku za ureditev meje
Sentenca
V postopku za ureditev meje udeleženci skupne stroške postopka praviloma krijejo v sorazmerju z dolžino svojih meja (173. člen ZNP-1). Sodišče lahko od tega pravila odstopi in o stroških odloči drugače, če to narekujejo nesorazmerni stroški pri določanju posameznih delov meje, krivda posameznega udeleženca za nastanek spora ali drugi tehtni razlogi. Ureditev meje, tudi če končna odločitev sledi katastrskemu stanju, se šteje za postopek v interesu vseh lastnikov sosednjih parcel.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pri odločanju o stroških izvedenca geodetske stroke uporabilo kriterij sorazmernosti med udeleženci, ki so bili v sporu o meji.
VSL Sklep III Cp 247/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da je bila meja določena v skladu s katastrskimi podatki, ne pomeni, da postopek ni bil v interesu vseh udeležencev, saj je formalna ureditev meje v interesu vsakega lastnika.
VSL Sklep II Cp 1097/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da se stroški v postopku ureditve meje ne delijo nujno po načelu povzročitve postopka, temveč primarno po kriteriju dolžine meje posameznega udeleženca.
VSL Sklep I Cp 490/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot tehtni razlog za neobremenitev posameznih udeležencev s stroški upoštevalo dejstvo, da so bili le mejaši v skrajnih točkah tromeje, ne pa na celotni liniji sporne meje.
VSL sklep II Cp 415/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da se stroški za ureditev meje delijo med udeležence tudi v primeru, ko med njimi predhodno ni bilo sporov, če so bili mejni znaki v naravi nejasni ali nevidni.
VSL sklep I Cp 2032/98 — Višje sodišče v Ljubljani