stvarna legitimacija
Sentenca
Stvarna legitimacija predstavlja vsebinsko upravičenost stranke v konkretnem pravnem razmerju, ki je predmet tožbenega zahtevka. Za razliko od procesne legitimacije, ki se nanaša na sposobnost stranke za sodelovanje v postopku, se stvarna legitimacija nanaša na vprašanje, ali je tožnik nosilec materialnopravnega upravičenja oziroma ali je toženec nosilec materialnopravne obveznosti, o čemer sodišče odloča v fazi vsebinske presoje zahtevka.
Iz posameznih sodb
-
Tožnik ni imel stvarne legitimacije za zahtevo po povračilu davka, ker toženka ni bila v pogodbenem razmerju z njim, temveč z lastnico stanovanja.
VSL Sodba I Cp 1718/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Notranja razmerja in dogovori med udeleženci skupnega projekta (joint venture) ne vplivajo na zunanja razmerja do pogodbenih partnerjev; zunanji izvajalec ni vezan na notranjo delitev stroškov med naročniki.
VSL Sodba II Cpg 629/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče poudarja ločnico med procesno legitimacijo, ki omogoča tek pravde, in stvarno legitimacijo, ki vpliva na vsebinsko odločitev o zahtevku.
VSL sodba II Cp 10/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 190. člen -
Sodišče ne sme presojati stvarne legitimacije zgolj na podlagi procesnega ravnanja stranke (umik in ponovna uveljavitev ugovora), temveč mora to presojo vključiti v celovito dokazno oceno.
VSL sklep I Cp 459/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora preizkus stvarne legitimacije opraviti neodvisno od tega, ali je tožena stranka ugovarjala pomanjkanje aktivne ali pasivne legitimacije.
Sklep in sodba II Ips 442/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da statusne spremembe tožene stranke med postopkom vplivajo na materialnopravno presojo stvarne legitimacije in lahko predstavljajo revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava.
Sklep VIII Ips 81/2002 — Vrhovno sodišče