stvarna legitimacija upnika v izvršilnem postopku
Sentenca
Stvarna legitimacija upnika je procesna predpostavka za dovolitev izvršbe, ki zahteva identiteto med osebo, označeno kot upnik v izvršilnem naslovu, in osebo, ki predlaga izvršbo. Sodišče lahko dovoli izvršbo le na predlog tistega, ki je v izvršilnem naslovu naveden kot upravičenec, razen če je terjatev na upnika prešla in je to izkazano z javno ali po zakonu overjeno listino oziroma pravnomočno sodno odločbo (24. člen ZIZ). Če stvarna legitimacija ni podana, je predlog za izvršbo neutemeljen in ga mora sodišče zavrniti.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je ugotovilo, da predlagatelj izvršbe ni bil naveden kot upnik v predloženem izvršilnem naslovu, zato stvarna legitimacija ni bila izkazana.
VSL sklep III Cp 2099/2000 — Višje sodišče v Ljubljani