stvarna legitimacija v upravnem postopku
Sentenca
Stvarna legitimacija v upravnem postopku je procesna predpostavka, ki pomeni, da mora vložnik vloge izkazati, da uveljavlja lastno pravico ali pravno korist, ki izhaja iz materialnega prava, oziroma da je po zakonu upravičen biti stranka v postopku. Če vložnik ne izkaže, da je nosilec pravice ali pravnega interesa, ki ga uveljavlja, organ vlogo s sklepom zavrže (129. člen ZUP). Stvarna legitimacija je tako nujen pogoj za vsebinsko obravnavo zahteve.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da zavrženje vloge zaradi pomanjkanja stvarne legitimacije ni pravilno, če vložnik uveljavlja lastno pravico, saj gre za vsebinsko vprašanje utemeljenosti zahtevka.
UPRS Sodba in sklep I U 1321/2024-19 — Upravno sodišče
-
Javni zavod, ki opravlja lekarniško dejavnost, nima stvarne legitimacije za vložitev vloge za verifikacijo nove lekarne na območju občine, za katero ni bil ustanovljen in v kateri nima statusa ustanovitelja.
UPRS sodba I U 1114/2014 — Upravno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila stvarna legitimacija presojana v kontekstu upravičenosti vlaganja vloge za verifikacijo lekarne po določbah ZLD.
UPRS sodba I U 1559/2014 — Upravno sodišče
-
Tožnik ni izkazal stvarne legitimacije za ugotovitev državljanstva pokojnega prednika, saj ni predložil dokazila, da ga zakon pooblašča za uporabo podatkov o državljanstvu pokojne osebe.
Sodba I Up 579/2000 — Vrhovno sodišče