subjektivna nevarnost pri začasni odredbi
Sentenca
Subjektivna nevarnost kot pogoj za izdajo začasne odredbe zahteva izkaz dolžnikovega namena ali dejanj, usmerjenih v skrivanje, odtujevanje ali razpolaganje s premoženjem, ki bi ogrozilo poplačilo terjatve. Zgolj obstoj povezanih oseb (t.i. by-pass družb) z istim vodstvom brez izkaza konkretnih prenosov poslov ali premoženja ne zadošča za utemeljitev subjektivne nevarnosti.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da izčrpavanje družbe v korist drugega ne pomeni nujno, da bo dolžnik enako ravnal s svojim zasebnim premoženjem, zato tovrstni indic ne zadošča za izkaz subjektivne nevarnosti.
VSL Sklep I Cpg 184/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da prodaja dela nepremičnin na Hrvaškem ne predstavlja subjektivne nevarnosti, ker je dolžnica lastnica velikega števila nepremičnin v Sloveniji in poslovnega deleža v hčerinski družbi, kar zagotavlja zadostno jamstvo za poplačilo terjatve.
VSL Sklep I Cpg 469/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni uspela izkazati subjektivne nevarnosti, ker je svojo trditev gradila zgolj na obstoju povezane družbe brez dokazov o dejanskem prenašanju poslov ali premoženja.
VSL Sklep I Cpg 722/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo časovno neomejenost presoje dolžnikovega ravnanja pri ugotavljanju subjektivne nevarnosti za izdajo začasne odredbe.
VSL sklep II Cp 3169/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da zgolj dejstvo dolžnikove prezadolženosti ne zadostuje za izkazanost subjektivne nevarnosti, ki je potrebna za izdajo začasne odredbe.
VSL sodba in sklep I Cp 324/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da vpis hipoteke na nepremičnini v okviru rednega poslovanja gospodarskega subjekta sam po sebi ne izkazuje subjektivne nevarnosti za izdajo začasne odredbe.
VSL sklep I Cpg 1006/2011 — Višje sodišče v Ljubljani