subjektivna razširitev tožbe
Sentenca
Subjektivna razširitev tožbe na novega toženca je procesno dejanje, za katerega je v primerih, ko ne gre za nujno sosporništvo, potrebna privolitev novega toženca. Privolitev mora biti izražena aktivno in nedvoumno; molk toženca se v nobenem primeru ne more šteti za privolitev v razširitev tožbe. Če toženec na poziv sodišča ne poda izjave o privolitvi, sodišče razširitve tožbe ne sme dopustiti (191. člen ZPP).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pojasnilo, da odvetniški stroški za odgovor na tožbo niso upravičeni, če toženec v razširitev tožbe ni privolil, temveč mu pripada le nagrada za enostavno pisanje (obvestilo sodišču).
VSL sklep I Cp 596/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v obravnavanem primeru pravilno zavrnilo razširitev tožbe na novega toženca, ker ta na poziv sodišča ni podal izjave o privolitvi, kar pomeni, da je ostal pasiven.
VSM sklep I Cp 1393/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je štelo, da je dedinja s vložitvijo odgovora na pritožbo, v katerem se je vsebinsko spustila v obravnavanje zadeve namesto ugovarjanja pasivne legitimacije, podala konkludentno privolitev v vstop v postopek.
VSL sklep I Cp 1079/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razsodilo, da tožnik ni dolžan povrniti stroškov osebam, na katere je neuspešno razširil tožbo, ker so te osebe že v odgovorih na vloge izrecno odklonile udeležbo v postopku.
VSC sklep Cp 199/2011 — Višje sodišče v Celju