subjektivni rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi
Sentenca
Subjektivni 30-dnevni rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi začne teči z dnem, ko je delodajalec seznanjen z razlogom za izredno odpoved in s storilcem kršitve (110. člen ZDR). Seznanjenost delodajalca je podana takrat, ko odgovorna oseba delodajalca razpolaga s takšnimi dejstvi in okoliščinami, ki utemeljujejo obstoj odpovednega razloga. Za začetek teka roka ni nujno, da so vsi dokazi že zbrani, temveč zadošča, da je delodajalec dejansko seznanjen z bistvenimi elementi kršitve.
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da je pri ugotavljanju začetka teka subjektivnega roka treba upoštevati vse okoliščine primera, vključno s tem, kdaj je delodajalec pridobil zadostno vedenje o znakih kaznivega dejanja, ki utemeljujejo izredno odpoved.
VSRS Sklep VIII Ips 145/2018 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče potrdilo, da se pri zaporednih neupravičenih izostankih z dela subjektivni rok za odpoved obnavlja za vsak posamezen dan odsotnosti.
VSRS Sodba VIII Ips 247/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je štelo, da je subjektivni rok začel teči z dnem, ko je generalni direktor Policije prejel obvestilo tožilstva o vloženi zahtevi za preiskavo zoper delavko zaradi kršitev z znaki kaznivega dejanja.
VSRS sodba VIII Ips 187/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila izredna odpoved pravočasna, ker je delodajalec rok štel od pridobitve zadnje pisne izjave najemnika, ki je bila ključna za potrditev suma poneverbe.
VSRS sodba VIII Ips 167/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se za trenutek seznanitve z razlogom za odpoved šteje trenutek po opravljenem zagovoru delavca, v katerem se razjasnijo vse bistvene okoliščine kršitve.
VSRS sodba VIII Ips 98/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je 30-dnevni rok pričel teči v trenutku, ko je delodajalec (direktor) ugotovil opustitve delavca pri sanaciji poškodb, saj po tem datumu ni izvedel nobenih novih dejstev, ki bi bila relevantna za odpoved.
Sodba VIII Ips 8/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da rok za odpoved zaradi opustitve vnašanja kartotek ni začel teči ob prvi opustitvi, ampak šele z dnem, ko je delavec z opustitvijo prenehal.
Sodba VIII Ips 351/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se je subjektivni rok začel z dnem razgovora, v katerem se je delodajalec seznanil s kršitvijo in odgovorno osebo, ne glede na kasnejše preiskovanje dejanskega stanja.
VDSS sodba Pdp 1062/2008 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je subjektivni rok za odpoved začel teči že s trenutkom, ko je delodajalec v pisni obdolžitvi konkretiziral vse okoliščine kršitve, ne glede na kasnejšo izvedbo zagovora.
VDS sodba Pdp 1488/2007 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je štelo, da je bil delodajalec s kršitvijo seznanjen že v trenutku, ko je izdal odločbo o prepovedi opravljanja dela, saj je bila takrat že podana seznanjenost z ravnanjem delavca.
VDSS sodba in sklep Pdp 1370/2006 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je subjektivni rok za izredno odpoved začel teči šele z dnem, ko je delodajalec prejel izčrpno poročilo detektivske agencije o kršitvi delavca.
VDSS sodba Pdp 824/2007 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru štelo, da je subjektivni rok za izredno odpoved zaradi neopravičenih izostankov začel teči z dnem opravljenega zagovora delavke.
VDS sodba Pdp 316/2004 — Višje delovno in socialno sodišče