substanciran dokazni predlog
Sentenca
Substanciran dokazni predlog zahteva, da stranka v postopku o prekršku konkretno navede, katera dejstva želi z določenim dokazom dokazati in v kakšni zvezi so ta dejstva z obravnavano zadevo. Sodišče ni dolžno izvesti dokazov, ki so podani pavšalno ali šele v pritožbenem postopku brez utemeljitve, zakaj niso bili predlagani že na prvi stopnji. Pravica do obrambe ni absolutna in ne vključuje pravice do izvedbe vsakega predlaganega dokaza, če ta ni ustrezno obrazložen in relevanten za odločitev (90. člen ZP-1).
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o prekrških (ZP-1)
- Stanovanjski zakon (SZ)
- Zakon o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (ZZLPPO)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Uredba o Agenciji Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic (Uredba o Agenciji Republike Slov…)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o nepravdnem postopku (ZNP-1)
- Zakon o obrambi (ZObr)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru obramba ni substancirala predloga za zaslišanje priče, saj ni pojasnila, kako bi priča lahko poznala okoliščine nasilja, ki se je dogajalo v zasebnosti družinskega življenja.
VSRS Sodba I Ips 20424/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje prič, ker predlagateljica ni navedla, o katerih konkretnih dejstvih naj bi priče izpovedale v zvezi z zatrjevanim odvažanjem pohištva.
VSL Sklep I Cp 1754/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da navedba stranke, naj se namesto že predlagane priče zasliši druga oseba kot 'primernejša', brez navedbe vsebine pričanja, ne predstavlja ustrezno substanciranega dokaznega predloga.
VDSS Sodba in sklep Pdp 619/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje, ker stranka ni konkretizirala, o čem bi predlagane osebe izpovedale, in je zgolj pavšalno predlagala njihovo zaslišanje.
VSL Sodba I Cpg 736/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila tožnikova opredelitev dokaznega predloga glede vseh trditev v tožbi zadostna, saj so dejstva o priposestvovanju služnosti tvorila zaokroženo celoto.
VSL Sodba II Cp 705/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo dokazne predloge, ker niso bili povezani z konkretnimi pravno odločilnimi dejstvi, ki bi utemeljevala zahtevek iz naslova upravljanja ali neupravičene obogatitve.
VSL Sodba II Cpg 226/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo predlog za postavitev izvedenca finančne stroke, ker dolžnik ni konkretiziral napak v obračunu obresti, čeprav je imel na voljo vse potrebne podatke za samostojen preizkus.
VSM Sklep I Ip 49/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je kot nekonkretiziran zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje 'zaposlenih v podjetju', saj stranka ni navedla konkretnih dejstev, ki naj bi se z njimi dokazovala.
VSL Sodba I Cpg 373/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je bil dokazni predlog z zaslišanjem stranke zavrnjen, ker stranka ni substancirala svojih trditev glede pomanjkanja aktivne legitimacije, predlagani dokaz pa je bil glede na predloženo zemljiškoknjižno dokumentacijo ocenjen kot neprimeren.
VSL Sodba I Cpg 650/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je dokazni predlog za zaslišanje prič nedovoljen, če naj bi priče šele izpovedovale o dejstvih, ki niso bila predhodno ustrezno trditveno podprta.
VSM sodba I Cpg 1/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je zavrnilo dokazni predlog, ki je bil podan zgolj kot dokaz 'gornjih navedb', brez navedbe konkretnih dejstev, ki naj bi bila predmet dokazovanja.
VSL sodba II Cpg 37/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker je prvostopenjsko sodišče neutemeljeno zavrnilo dokaz z izvedencem finančne stroke za ugotavljanje višine podrejenih terjatev v postopku sanacije banke, čeprav je stranka dokaz ponujala skozi celoten postopek.
VSL sklep II Cp 2778/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo predlog za zaslišanje dimnikarja kot substanciran, čeprav ime priče v trenutku predloga ni bilo navedeno, saj je bila oseba opredeljena preko delovnega mesta in vsebine pričevanja.
VSL sodba II Cpg 642/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretni zadevi sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem inšpektorja za delo, ker tožeča stranka dokaznega predloga ni ustrezno substancirala.
VSL sodba I Cpg 31/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Obdolženec v postopku na prvi stopnji ni podal substanciranega predloga za zaslišanje priče, zato je bila zavrnjena njegova zahteva za zaslišanje priče iz tujine v pritožbenem postopku.
VSL sklep PRp 669/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo dokazni predlog za postavitev psihiatričnega izvedenca, ker obramba ni substancirano utemeljila psihičnega stanja obdolženca v kritičnem času.
Sodba I Ips 94184/2010-847 — Vrhovno sodišče
-
Navedba zagovornika, da sodišče samo odloči o morebitni postavitvi drugega izvedenca, ni bila obravnavana kot substanciran dokazni predlog.
Sodba I Ips 30068/2010-127 — Vrhovno sodišče
-
Toženec ni zadostil standardu obrazloženosti, ker je le naštel več spisov in listin, ne da bi pojasnil povezavo med posamezno listino in konkretnim dejstvom, ki naj bi se z njo dokazovalo.
Sodba II Ips 196/2008 — Vrhovno sodišče
-
Tožena stranka ni substancirala dokaznega predloga, saj predlagana priča ni bila predlagana za dokazovanje pravno relevantnih dejstev glede prevzema dolga.
Sodba II Ips 889/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj predlog za vpogled v spis druge zadeve brez konkretizacije dejstev, ki naj se z njim dokažejo, ne zadosti standardu substanciranosti dokaznega predloga.
VSL sodba II Cp 467/2009 — Višje sodišče v Ljubljani