substanciranje dokaznih predlogov
Sentenca
Stranka je dolžna substancirati svoj dokazni predlog tako, da navede dejstva, ki naj se z določenim dokazom dokažejo, in obrazloži njihovo relevantnost za odločitev v zadevi (212. in 236. člen ZPP). Obrazložen dokazni stavek je nujen pogoj, da sodišče lahko presodi o utemeljenosti dokaznega predloga. Sodišče ne sme izvajati dokazov o dejstvih, ki niso bila ustrezno substancirana, saj bi s tem prekoračilo svoja pooblastila in kršilo razpravno načelo.
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o upravnem sporu (ZUS-1)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)
- Zakon o davčni službi (ZDS-1)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU)
- Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Uredba EU 1215/2012)
- Uredba Sveta (Uredba Sveta)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je kršilo pravila postopka, ker tožniku ni omogočilo odprave pomanjkljivosti pri substanciranju dokaznih predlogov, ki jih je tožnik podal v zvezi z dokazovanjem namena porabe gotovinskih dvigov.
VSRS Sklep X Ips 116/2020 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik ni konkretiziral, o katerih dejstvih naj bi priče izpovedovale v zvezi z nerazsodnostjo oporočitelja, zato je sodišče zavrnilo dokazni predlog za njihovo zaslišanje.
VSL sodba I Cp 3172/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje strank in prič, ker tožena stranka ni obrazložila, katera dejstva s temi dokazi dokazuje.
VSL sodba I Cpg 1127/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru stranka ni substancirala relevantnosti zaslišanja predsednika uprave kot dokaznega predloga v ponovljenem postopku.
Sodba in sklep G 4/2012 in G 5/2012 — Vrhovno sodišče