substancirano prerekanje
Sentenca
Stranka mora v pravdnem postopku svoje navedbe in prerekanja konkretizirati, saj pavšalno in neobrazloženo zanikanje trditev nasprotne stranke ne zadosti standardu substanciranega prerekanja. V procesni teoriji in sodni praksi se neobrazloženo prerekanje izenačuje z neprerekanjem navedb, kar pomeni, da se takšna dejstva štejejo za priznana, razen če namen zanikanja izhaja iz celote strankinih navedb (214. člen ZPP).
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je ocenilo, da tožena stranka ni zadostila standardu substanciranega prerekanja, ker so bile njene navedbe glede na trditve tožeče stranke zgolj pavšalne in nekonkretizirane.
VSC sodba Cpg 307/2012 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: ZPP · 214. člen -
Sodišče je poudarilo, da princip substanciranega prerekanja velja tudi v postopkih, kjer se uporabljajo določbe ZPP pred novelo ZPP-D.
VSL sodba I Cpg 867/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj formalno zanikanje navedb v pripravljalnih vlogah ne zadosti zahtevi po substanciranem prerekanju, če manjkajo konkretni razlogi za nasprotovanje.
VSL sodba in sklep I Cp 4581/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da sodišče v dokaznem postopku ne sme upoštevati dejstev, ki niso bila zatrjevana, četudi so bila ugotovljena z dokazi, razen če stranke nanje oprejo svoje navedbe.
VSL sodba I Cp 4828/2008 — Višje sodišče v Ljubljani