svoboda izražanja
Sentenca
Svoboda izražanja (10. člen EKČP, 39. člen URS) varuje tudi vrednostne sodbe in kritične prispevke, kadar se nanašajo na vprašanja javnega pomena. Pri tehtanju med pravico do svobode izražanja in pravico do časti in dobrega imena (35. člen URS) mora sodišče presoditi, ali je bil namen izražanja vplivanje na razpravo o družbeno pomembni temi; če je izražanje del širše javne razprave, je poseg vanj dopusten le, če je nujno potreben v demokratični družbi.
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Sodni red (Sodni red)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E)
- Zakon o volilni in referendumski kampanji (ZVRK)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da grobe in žaljive prispodobe, objavljene na družbenih omrežjih, ne uživajo varstva svobode izražanja, tudi če so naperjene zoper absolutne javne osebe.
VSL Sodba I Cp 2041/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo dopustnost novinarskega poročanja o tožnici v kontekstu posega v njeno čast in dobro ime.
VSL Sodba in sklep II Cp 1921/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je izrek zaporne kazni dopusten tudi v primerih resnih kršitev človekovih pravic drugih, ne le pri spodbujanju k sovraštvu ali nasilju, če so milejše sankcije (pogojne obsodbe, denarne kazni) izkazale svojo neuspešnost.
-
Sodišče je izpostavilo, da svoboda izražanja vključuje možnost zatekanja k določeni stopnji pretiravanja ali provokacije.
VSM Sodba I Cp 856/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da zaničevalno izražanje vplivnega politika o novinarki na podlagi njenega spola na družbenih omrežjih zahteva strožjo presojo in večjo težo pri varstvu osebnostnih pravic zaradi negativnih posledic za javno razpravo in demokracijo.
-
Pri presoji dopustnosti izjav je treba upoštevati pomen izjav, položaj oškodovanca, prispevek k javni razpravi ter namen zaničevanja.
VSRS Sodba I Ips 37756/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da trditev o kaznovanosti zaradi prirejanja rezultatov tekem brez dokazov presega meje dopustnega izražanja, saj gre za hud očitek, ki zmanjšuje ugled.
VSL Sodba II Cp 626/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru kršilo pravico do svobode izražanja, ker je pri kritiki dela sodnika s strani odvetnika pavšalno zavrnilo uporabo načela sorazmernosti v korist varstva ugleda sodstva.
-
Sodišče je ocenilo, da je bil namen avtorja članka vplivanje na razpravo o javno pomembnih vprašanjih delovanja Cerkve, zato kritične navedbe o tožničinem delu niso predstavljale nedopustnega posega v njeno čast.
VSRS sodba II Ips 230/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče mora pri presoji izjav pretehtati, ali je imel toženec dovolj opore za dvom o prirejenosti tekme in ali bi bila zahteva po molku pretiran poseg v njegovo svobodo izražanja.
VSL sklep I Cp 2349/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da kritika javnih oseb (glasbenikov in funkcionarjev združenj) glede kakovosti njihovega ustvarjanja v medijih ne predstavlja nedopustnega posega v čast in dobro ime.
VSL sodba II Cp 809/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tudi za zabavni tisk velja ustavno varstvo svobode izražanja, vendar mora biti ločeno od posegov v osebnostno sfero tožnice.
VSL sklep II Cp 81/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pri tehtanju med svobodo izražanja in varstvom časti treba upoštevati, ali so bile izjave podane kot odziv na ravnanje javnega delavca v kontekstu cenzure satirične vsebine.
-
Sodišče je presodilo, da izražanje stališč lastnice zemljišča glede posegov na njeno lastnino v konkretnem primeru ni predstavljalo nedopustnega posega v čast in dobro ime tožnika.
VSM sodba I Cp 997/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da splošna prepoved objavljanja člankov o tožnikih v okviru javne razprave o družbeno pomembnih zadevah ni dopustna, saj bi pomenila nesorazmeren poseg v svobodo izražanja.
VSL sodba I Cp 2261/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo ravnotežje med pravico do varstva osebnostnih pravic in svobodo izražanja v kontekstu novinarskega poročanja o nepravilnostih pri poslovanju banke.
-
Sodišče je presodilo, da je bila sedemdnevna prepoved objave raziskav javnega mnenja pred volitvami prekomeren poseg v svobodo izražanja medijev.
Pravna podlaga: URS · 1. člen URS · 125. člen URS · 15. člen, odstavek 3 URS · 15. člen, odstavek 4 URS · 156. člen URS · 2. člen URS · 22. člen URS · 23. člen, odstavek 1 URS · 39. člen, odstavek 1 URS · 74. člen, odstavek 1 ZUstS · 40. člen, odstavek 2 ZUstS · 48. člen ZUstS · 59. člen, odstavek 1 ZVRK · 5. člen -
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo, ali so toženčeve izjave v javnem prostoru predstavljale dopustno kritiko ali nedopusten poseg v čast in dobro ime tožnice.
VSL sodba II Cp 3003/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da novinarski zapis, ki napada osebnost poslanca in presega meje kritike njegovega parlamentarnega nastopa, predstavlja nedopusten poseg v čast in dobro ime, ki ga svoboda izražanja ne opravičuje.
-
Sodišče je v konkretnem primeru prekomerno zavarovalo zasebnost javnega uslužbenca na račun svobode novinarskega poročanja o sumih kaznivih dejanj policistov.
-
Sodišče je presodilo, da kritika javnega delovanja direktorja podjetja, podana v kontekstu pojasnjevanja neurejenih razmer, ne predstavlja nedopustnega ravnanja, če izjava ni žaljiva ali ponižujoča.
Sodba II Ips 509/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišči sta kršili ustavno pravico do svobode izražanja, ker v odškodninski pravdi zaradi posega v čast in dostojanstvo nista izvedli testa tehtanja med nasprotujočima si ustavnima pravicama.