svoboda izražanja in varstvo osebnostnih pravic
Sentenca
Pri tehtanju med pravico do svobode izražanja (10. člen EKČP) ter pravico do varstva časti in dobrega imena (8. člen EKČP) je treba presoditi prispevek k razpravi v splošnem interesu, položaj osebe, predhodno ravnanje, metodo pridobivanja informacij, vsebino in posledice objave ter težo sankcij. Ugotovitev žaljivosti izjave sama po sebi ne zadošča za protipravnost, če je za izjavo obstajala zadostna dejanska podlaga. Negativna vrednostna sodba je nedopustna le, če nima nikakršne dejanske podlage ali če se sprevrže v osebno sramotenje.
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da ni absolutne zahteve po predhodnem preverjanju informacij pri nasprotni stranki kot pogoju za utemeljenost novinarskega poročanja.
VSL Sodba I Cpg 389/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da satirični stil izražanja ne opravičuje posegov v osebnostne pravice družinskih članov javnih oseb, če objava presega meje dopustne kritike.
-
Sodišče je poudarilo, da je poseg v čast nedopusten, če so uporabljene besede žaljive in nepotrebne za izražanje kritike, ki bi jo bilo mogoče izraziti na manj žaljiv način.
VSL sodba in sklep I Cp 1024/2012 — Višje sodišče v Ljubljani