svoboda izražanja javnih oseb
Sentenca
Ostra kritika dela javnega delavca oziroma osebe, ki opravlja javno funkcijo, ni protipravna, četudi je objektivno žaljiva, če se nanaša na opravljanje njegove službene dejavnosti in ne na njegovo zasebno sfero. Pravica do svobode izražanja (39. člen URS, 10. člen EKČP) v takšnih primerih prevlada nad pravico do osebnega dostojanstva in dobrega imena, saj je javna funkcija podvržena strožji javni kontroli in kritiki, ki je nujna za demokratično družbo.
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Obligacijski zakonik (OZ)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da kritika ravnanja sodnega izvršitelja v okviru vodenja izvršilnega postopka ne predstavlja protipravne žalitve, saj se nanaša na opravljanje javne službe.
VSL Sodba II Cp 1572/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Vrhovno sodišče je v konfliktu med svobodo političnega izražanja na družbenih omrežjih in pravico do časti javne osebe dalo prednost svobodi izražanja kot nujnemu pogoju za svobodno razpravo o pomembnih družbenih temah.
VSRS Sodba II Ips 75/2019 — Vrhovno sodišče