svoboda izražanja pred sodiščem
Sentenca
Svoboda izražanja (39. člen URS) v sodnem postopku ni absolutna in jo je treba tehtati v povezavi s pravico do enakega varstva pravic (22. člen URS) ter varstvom avtoritete in ugleda sodstva. Kritika sodnih odločb je dopustna le, če ne presega meje žaljivosti in če ni usmerjena v diskreditacijo sodniške funkcije. Pri presoji dopustnosti izjav mora sodišče pretehtati, ali so bile navedbe nujno potrebne za učinkovito obrambo pravic stranke v postopku.
Pravna podlaga:
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je presodilo, da žaljive navedbe odvetnice v pritožbi, ki so ogrožale ugled sodišča in niso bile nujne za učinkovito obrambo, pomenijo nedopusten poseg, ki ga ni mogoče opravičiti s svobodo govora.