svoboda izražanja v medijih
Sentenca
Spletni arhivi medijev uživajo varstvo v okviru pravice do svobode izražanja, saj omogočajo dostop do informacij in prispevajo k demokratični razpravi o zadevah javnega interesa. Odreditev izbrisa člankov iz spletnih arhivov bi pomenila nedopusten poseg v svobodo izražanja, ki bi ga bilo mogoče šteti za cenzuro ali pisanje zgodovine na novo, zato takšna zahteva praviloma ni utemeljena, tudi če vsebina članka posega v osebnostne pravice posameznika.
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Zakon o medijih (ZMed)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
Iz posameznih sodb
-
Toženka se je uspešno sklicevala na javni interes glede poročanja o tožnikovih davčnih obveznostih, saj so informacije temeljile na uradnih in objektivnih podatkih.
VSL Sodba II Cp 222/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da objava članka o kazenski ovadbi zoper javno osebo zaradi porabe proračunskih sredstev ne predstavlja nedopustnega posega v osebnostne pravice, ki bi utemeljeval izdajo začasne odredbe za odstranitev vsebine.
VSL Sklep I Cpg 670/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Celotno poročanje tožene stranke je bilo usmerjeno v vprašanja javnega interesa in ni prešlo na osebno raven, zato ni bilo podano protipravno ravnanje.
VSL Sodba I Cp 1630/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 177. člen OZ · 178. člen OZ · 179. člen URS · 15. člen URS · 15. člen, odstavek 3 URS · 22. člen URS · 27. člen URS · 34. člen URS · 35. člen URS · 39. člen URS · 39. člen, odstavek 1 ZMed · 6. člen ZPP · 12. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 11 -
Sodišče je status tožnika kot relativne javne osebnosti povezalo z njegovim davčnim dolgom in kazenskim postopkom, kar upravičuje intenzivnejše medijsko poročanje.
VSL Sodba II Cp 2102/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 131. člen, odstavek 1 OZ · 177. člen OZ · 177. člen, odstavek 1 OZ · 178. člen OZ · 179. člen OZ · 179. člen, odstavek 1 URS · 27. člen URS · 34. člen URS · 35. člen URS · 39. člen ZMed · 6. člen ZPP · 105. člen ZPP · 12. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 11 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 66. člen ZPP · 98. člen ZPP · 98. člen, odstavek 1 ZPP · 98. člen, odstavek 4 -
Sodišče je presodilo, da objava imen paznikov v kontekstu poročanja o zlorabah v zaporu ni pomenila protipravnega posega, ker je novinar informacije preveril pri Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij in ni izkazal zlonamernega namena.
VSRS sodba II Ips 295/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da satirične vsebine v medijih uživajo posebno varstvo, kar omejuje možnosti kazenskega pregona zaradi obrekovanja.
VSL sklep II Kp 49761/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: EKČP · 10. člen KZ-1 · 159. člen KZ-1 · 159. člen, odstavek 1 KZ-1 · 159. člen, odstavek 2 KZ-1 · 166. člen KZ-1 · 166. člen, odstavek 1 KZ-1 · 166. člen, odstavek 1, točka 1 URS · 39. člen ZKP · 277. člen ZKP · 277. člen, odstavek 1 ZKP · 277. člen, odstavek 1, točka 5 ZKP · 278. člen ZKP · 278. člen, odstavek 1 -
Sodišče je pri presoji dopustnosti izražanja upoštevalo, da je avtor svoje mnenje o aktualnem družbeno-političnem dogodku podal s specifičnim, satiričnim stilom pisanja, kar je v okviru svobode izražanja dopustno.
VSL sodba I Cp 2416/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da novinarka ni odškodninsko odgovorna, ker je objavila zgolj povzetek izjav obeh vpletenih strani, s čimer je bralcu omogočila kritično distanco do informacij, hkrati pa je bilo poročanje ocenjeno kot del javnega interesa.
VSL sodba I Cp 773/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da razkritje političnih stališč javnega uslužbenca, ki aktivno sodeluje v političnem prostoru, ne predstavlja nedovoljenega posega v njegovo intimno življenje.
Sklep II DoR 386/2013 — Vrhovno sodišče