svoboda izražanja v sodnih postopkih
Sentenca
Svoboda izražanja (10. člen EKČP, 39. člen URS) uživa poseben pomen v demokratični družbi, saj ne zajema le informacij in idej, ki so sprejete z odobravanjem, temveč tudi tiste, ki žalijo, šokirajo ali vznemirjajo. V primeru kolizije s pravico do varstva osebnostnih pravic mora sodišče pri tehtanju interesov svobodi izražanja dati posebno težo. Omejitve te pravice so dopustne le, če obstajajo ustavno sprejemljivi razlogi in če je poseg nujen za preprečitev težko nadomestljive škode.
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Obligacijski zakonik (OZ)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri presoji regulacijske začasne odredbe, ki posega v svobodo izražanja, uporabiti restriktiven pristop.
VSL Sklep IV Ip 746/2025 — Višje sodišče v Ljubljani