svoboda urejanja obligacijskih razmerij
Sentenca
Udeleženci v obligacijskih razmerjih so pri določanju vsebine svojih pravic in obveznosti svobodni, pri čemer niso strogo vezani na zakonsko predvidene pogodbene tipe. Svojo voljo lahko izrazijo v obliki neimenovanih pogodb, pod pogojem, da vsebina ni v nasprotju z Ustavo, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli (3. člen OZ). Sodišče pri presoji takšnih razmerij ne sme neutemeljeno siliti pogodbene vsebine v vnaprej določene zakonske kategorije, temveč mora upoštevati avtonomijo strank pri oblikovanju medsebojnih razmerij.
Iz posameznih sodb
-
V konkretnem primeru je bila določba pogodbe o upravljanju, ki je za odpoved zahtevala 2/3 večino lastniških deležev, ocenjena kot veljavna in skladna z načelom svobode urejanja obligacijskih razmerij.
VSL Sodba I Cpg 749/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da mora biti vsaka pogodbena obveznost nujno uvrščena pod vnaprej predviden tipski imenovalec OZ, če stranke jasno izrazijo svojo voljo.
VSL Sodba II Cp 2672/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo ustavno vprašljivost administrativnih omejitev odpovedi najemnih razmerij, ki so bile v preteklosti vezane na soglasja občinskih organov za subjekte s posebnim statusom.
Sodba II Ips 240/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da najemna pogodba ni nemoralna, če najemodajalec investicije najemnika v nepremičnino povrne z oprostitvijo plačila najemnine ali njenim znižanjem, višina najemnine pa ni določena na podlagi povečane vrednosti nepremičnine zaradi teh vlaganj.
Sodba II Ips 836/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo veljavnost dogovora, s katerim je bila lastninska pravica na nepremičnini priznana na podlagi vlaganj in skupnega prispevka, saj takšna dispozicija ni v nasprotju z zakonom.
VSL sodba I Cp 1537/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo veljavnost pogodbe o finančnem leasingu kljub revidentovemu ugovoru, da takšna terminologija v zakonu ni posebej opredeljena, saj je bila volja strank razvidna iz več listin.
Sodba II Ips 102/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo veljavnost pogodbene odpovedi pravici do povračila stroškov vlaganj v poslovni prostor, tudi če je bil zahtevek v času sklenitve pogodbe še bodoč in negotov.
Sodba III Ips 102/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo veljavnost dogovora o vračilu kupnine v tuji valuti (DEM), zmanjšane za najemnino, v primeru razveze pogodbe zaradi denacionalizacije.
Sodba II Ips 123/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je načelo uporabilo pri presoji veljavnosti sporazuma o plačevanju akontacije najemnine, sklenjenega v času negotovosti glede pravnega statusa nepremičnine.
Sodba II Ips 352/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da določitev mesečnega fiksnega dodatka k plači poslovodnega delavca v pogodbi o zaposlitvi ni v nasprotju s prisilnimi predpisi in zato ni nična.
VDS sodba in sklep Pdp 259/2003 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je potrdilo veljavnost upnikovega izpolnjevanja akceptnih nalogov, ki jih je prejel od poroka, na podlagi avtonomije volje strank.
Delni sklep in delna sodba III Ips 64/2003 — Vrhovno sodišče
-
Stranki sta se dogovorili, da kupec pridobi posest nepremičnine šele po plačilu dela kupnine, lastninska pravica pa se prenese šele po celotnem plačilu in predložitvi ustreznega potrdila.
Sodba II Ips 677/2001 — Vrhovno sodišče
-
Stranki sta v pismeni pogodbi jasno opredelili obveznosti adaptacije poslovnega prostora, zato toženec ni mogel zahtevati povračila vlaganj na podlagi verzijskih zahtevkov.
Sodba II Ips 20/94 — Vrhovno sodišče